HR | EN
Debelost med otroci in mladostniki je eden ključnih javnozdravstvenih problemov in izzivov po vsem svetu. Tudi v Sloveniji je približno tretjina slovenskih šestletnikov pretežkih. Številne raziskave so pokazale tesne povezave med časom, ki ga otroci preživijo pred televizijskimi zasloni, in neustreznimi prehranskimi navadami ter debelostjo. Razlogi za to so večplastni, od zmanjšane telesne aktivnosti, do uživanja nezdravih prigrizkov v času gledana televizije, na prehrambene navade pa dokazano vplivajo tudi predvajane vsebine. S tega vidika so še posebej problematične vsebine, ki spodbujajo uživanje živil z neugodno prehransko sestavo, ki je lahko tudi predmet oglaševanja. Da bi omejile tovrstno oglaševanje živil otrokom, so nekatere države že uvedle posebne omejitve v času otroškega programa, uvedbo omejitev pa je priporočila tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Da bi ovrednotili obseg oglaševanja živil otrokom smo na Inštitutu za nutricionistiko že pred časom izvedli obsežno raziskavo, v okviru katere smo ovrednotili prehransko sestavo oglaševanih živil. Raziskava je zajela 12-mesecev oglaševanja v letu 2013, na sedmih televizijskih programih s pomembno gledanostjo s strani otrok. V tem času je bilo predvajanih preko 93.000 oglasov za živila, še posebno pozornost pa smo usmerili v vrednotenje oglaševanja v obdobjih, ko so bili pred televizorjem predvsem otroci stari od 4 do 9 let. Kar 96% časa oglaševanja živil v teh obdobjih so predstavljali oglasi za živila, ki ne izpolnjujejo  pogojev za oglaševanje otrokom, in bi jih zato lahko razvrstili med manj zdrava. Rezultati raziskave so bili objavljeni v zadnji številki ugledne znanstvene revije International Journal of Public Health.

Trans maščobe so škodljiva sestavina živil, zato želimo njihov vnos čim bolj omejiti. Da bi ugotovili izpostavljenost prebivalstva trans maščobam se je v letošnjem letu v Sloveniji začel izvajati triletni državni raziskovalni projekt »Trans maščobe v živilih«. Ker je znano, da najvišje količine škodljivih trans maščob lahko najdemo v živilih z dodanimi delno hidrogeniranimi maščobami, smo v prvi fazi izvajanja raziskovalnega projekta preverili obseg dodajanja delno hidrogeniranih maščob v procesirana živila, določili pa smo tudi količine trans maščob v rastlinskih trdih maščobah. Osredotočili smo se tako na margarine, ki so potrošnikom naprodaj v trgovinah, kot na trde rastlinske maščobe, ki se prodajajo v veleprodaji, za nadaljnjo proizvodnjo živil. Rezultati so pokazali, da margarine v maloprodaji (na trgovskih policah) v Sloveniji trans maščob praktično ne vsebujejo. Nasprotno smo znatne količine trans maščob našli v približno tretjini trdih rastlinskih maščob, ki jih uporabljajo nosilci živilske dejavnosti pri proizvodnji nepredpakiranih živil, predvsem pekarne in slaščičarne. Takšne maščobe se prodajajo na debelo v veleprodaji, zaradi česar sicer niso dostopne potrošnikom neposredno v trgovinah, kljub temu pa lahko ogrožajo zdravje ljudi, saj se uporabljajo kot sestavina v drugih živilih. Ugotovitve potrjujejo, da bi bilo vsebnost trans maščob v živilih tudi v Sloveniji smotrno omejiti z ustreznimi predpisi.

Svetovni dan hrane 2016 bo potekal 16. oktobra, v znamenju podnebnih sprememb in prilagajanja kmetijstva in pridelave hrane le-tem.

Svetovni dan srca, ki ga obeležujemo 29. septembra, letos poteka pod sloganom "Dajmo življenju moč". Gre za največjo svetovno kampanjo za osveščanje o boleznih srca in ožilja ter možganski kapi, saj poteka v 120 državah hkrati.