HR | EN

Po večletni obravnavi Evropska agencija za varno hrano (EFSA) objavila še zadnji sklop mnenj o znanstveni utemeljenosti funkcijskih zdravstvenih trditev za živila in njihove sestavine. Od leta 2009 je v 268 mnenjih objavila rezultate 2758 ocen, postopek obravnave dodatnih 1548 trditev za rastlinske dele in izvlečke pa je do nadaljnjega zamrznjen. V mnenjih so bili ugodno ocenjeni predvsem vitamini, minerali in esencialne maščobne kisline, specifične prehranske vlaknine, antioksidanti v oljčnem olju ter nekatere snovi v izdelkih za športnike, mnogo snovi pa je zaradi nezadostnih znanstvenih dokazov dobilo neugodno oceno.

V preteklih mesecih je bilo izvedenih več študij, ki so pokazale na probleme pri kakovosti nekaterih prehranskih dopolnil. Eno takšnih študij, v katero je bilo vključenih preko 60 proizvodov, je izvedel tudi naš inštitut. Da bi postaviti smernice, ki bodo omogočile izboljšanje stanja na tem področju, smo 21. aprila 2010 organizirali okroglo mizo Kakovost prehranskih dopolnil, kjer smo o problemih na tem področju razpravljali predstavniki strokovne javnosti in državnih institucij.

Evropska agencija za varno hrano je objavila priporočene dnevne vnose za nekatera hranila. Priporočen je vnos skupnih ogljikovodikov med 45 in 60% dnevnega energetskega vnosa, tako za odrasle kot otroke. Vnos enostavnih sladkorjev je EFSA povezala z neugodnimi vplivi na zdravje zob, pitje sladkih pijač pa s prekomernim pridobivanjem teže. Dnevni vnos 25 g vlaknin zadošča za normalno delovanje črevesja pri odraslih. Večji vnos vlaknin je povezan z dodatnimi ugodnimi vplivi na zdravje. Glede vpliva glikemičnega indeksa živil na ohranjanje primerne teže se EFSA zaradi pomanjkljivih dokazov ni mogla opredeliti.

Akrilamid je procesno onesnaževalo, ki nastane kot posledica obdelave živil pri visoki temperaturi in lahko ogroža zdravje. Domneva se, da akrilamid nastane v živilu kot stranski produkt aminokisline asparagin in

reducirajočega sladkorja v t.i. Maillardovi reakciji rjavenja živil. Proces poteka pri višjih temperaturah in nizki vlažnosti, pri tem pa je pomemben tudi čas. Akrilamid začne nastajati pri temperaturah nad 120°C ko se živilo zlatorumeno zapeče. Čim bolj je intenzivna je barva zapečenja, tem več akrilamida je prisotnega. V surovih živilih in kuhanih živilih akrilamid ne nastaja.