Prehrana

Stevija

thumb stevijaUporaba steviolnih glikozidov, kot nizkokaloričnega sladila, pridobljenega iz rastline stevije, je bila odobrena v EU, določena pa je tudi najvišja dnevna količina, ki je še varna za uživanje. V zadnjem času je precej popularna, dobro pa je vedeti, da trenutno kot sladilo celotna rastlina stevije še ni ocenjena kot varna, zato previdno z domačo uporabo.

 
 

 


Stevija izvira iz Paragvaja. Kasneje se je njena pridelava razširila tudi drugod po svetu. Pozornost je pritegnila s svojimi sladkimi listi. Ti so sladki, ker vsebujejo steviolne glikozide. Odlika le-teh je poleg močnega sladkega okusa tudi nizka vsebnost kalorij. Steviolni glikozidi so v zadnjem času postali popularno sladilo. Dostopni so v prahu ter v obliki tabletk ali kapljic.
 

Kaj so steviolni glikozidi?

Glikozidi so spojine, sestavljene iz sladkornega in nesladkornega dela. V listih stevije zasledimo več različnih. Njihova količina je odvisna od vrste in rastnih pogojev pa tudi od tehnik modernega kmetijstva.

Med steviolnimi glikozidi se v komercialnih pripravkih stevije uporablja steviozid, ki je približno 300-krat slajši od saharoze. Rebaudiozid A se nahaja v nižjih koncentracijah, je pa slajši kot steviozid. Stevija se na tržišču ponavadi prodaja kot izvleček steviozida in/ali rebaudiozida A. Ta dva prideta do črevesja skoraj nespremenjena, kar je vzrok za nizko kalorično vrednost sladila. V črevesju črevesne bakterije steviolne glikozide predelajo v steviol, zato pri navajanju količin govorimo o steviolnih ekvivalentih.


Pozitivne lastnosti stevijestevija1

Steviolni glikozidi so sladila, ki niso kariogena (ne povzročajo kariesa) in kalorična. Uživanje ne vpliva na porast sladkorja v krvi.

Stevijo in steviozid so uporabljali kot nadomestilo za saharozo pri zdravljenju sladkorne bolezni, debelosti in visokega krvnega tlaka.

Študije ocenjujejo, da steviozid v primernih količinah ni toksičen, mutagen ali rakotvoren. Tudi uporaba rebaudiozida A pri podganah ni pokazala znakov toksičnosti ali alergijskih reakcij.


Negativne lastnosti stevije

Za uporabo kot sladilo zaenkrat ni dovoljena celotna rastlina stevije, saj ni dovolj dokazov za varno uporabo. Dovoljena pa je uporaba steviozida in rebaudiozida A, ki ju vsebuje stevija.

Stevija lahko izzove alergijske reakcije pri nekaterih ljudeh, ki so občutljivi na rastline iz družine nebinovk.

Uživanje steviozida in rebaudiozida A lahko pusti grenak pookus, kar je sicer značilno tudi za nekatera ostala umetna sladila in sladkorne nadomestke.


Uporaba stevije po svetu

Na Japonskem, Kitajskem, v Koreji, jugovzhodni Aziji ter južni Ameriki se sladila, ekstrakti iz listov stevije, uporabljajo že nekaj desetletij. Steviozid uporabljajo pri slajenju živil in pijač. FDA je decembra 2008 označila prečiščen rebaudiozid A iz stevije z oznako GRAS (splošno priznan kor varen).

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je določila sprejemljiv dnevni vnos (ADI) za steviolne glikozide, izražene kot ekvivalente steviola, na 4 mg/kg telesne teže/dan. Ocene kažejo na možnost, da bi bil ADI lahko presežen pri otrocih in odraslih, ki uživajo proizvode z zgornjo dovoljeno mejo steviolnih glikozidov. Brezalkoholne pijače, slajene s steviolnimi glikozidi, najbolj prispevajo k skupni pričakovani izpostavljenosti steviolnim glikozidom.

Kot že rečeno, je bila v začetku decembra 2011 uporaba dovoljena tudi v Evropski uniji. Določene so kategorije živil, v katerih se steviolni glikozidi smejo uporabljati ter količine, ki se lahko dodajajo.

 

 

 

 

Viri:

Goyal S. K., Samsher & Goyal R. K. 2010. Stevia (Stevia rebaudiana) a bio-sweetener: a review. International Journal of Food Sciences and Nutrition, 61, 1: 1-10

Melis M. S. 1995. Chronic administration of aqueous extract of Stevia rabaudiana in rats: renal effects. Journal of Ethnopharmacology, 47: 129-134

Melis M. S. 1999. Effects of chronic administration of Stevia rebaudiana on fertility in rats. Journal of Ethnopharmacology, 167: 157-161

Lemus-Mondaca R., Vega-Galvez A., Zura-Bravo L., Ah-Hen K. 2012. Stevia rebaudiana Bertoni, source of high-potency natural sweetener: A comprehensive review on the biochemical, nutritional and functional aspects. Food Chemistry, 132: 1121-1132

http://eur-lex.europa.eu

 

 

 

Pripravila: Mojca Dovjak, univ. dipl. inž. živ. tehnol.

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org 

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Podrobne informacije.