Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Gre za koncentrirane vire hranil ali drugih aktivnih snovi. Običajno se prodajajo v obliki kapsul, tablet in podobnih oblik, ki se lahko odmerjajo v majhnih količinskih enotah. Če pri običajnih živilih kakovost potrošnik lahko večinoma prepozna na podlagi okusa, vonja in izgleda živila, so prehranska dopolnila zelo drugačna. Potrošnik lahko le zaupa v proizvajalca in njegovim trditvam, saj nima na razpolago laboratorijskih metod, ki so hkrati tudi drage. Za določene skupine prebivalcev je zelo priporočljivo dodajanje nekaterih hranil - od tega je odvisno celo njihovo zdravje. Za mnoge je tako npr. jeseni in pozimi priporočljivo dodajanje vitamina D, vegani in nekateri starejši odrasli dodajajo vitamin B12, ženske, ki načrtujejo nosečnost in nosečnice, pa prehrani dodajajo folno kislino. V takšnih primerih je še posebej pomembno, da zaužita prehranska dopolnila v resnici vsebujejo deklarirane snovi v pričakovani količini. Varnost in kakovost prehranskih dopolnil je sicer odgovornost proizvajalca oz. nosilca dejavnosti, kot to velja za vsa živila.

Da bi lahko podprli prebivalce pri izboru izdelkov, smo na Inštitutu za nutricionistiko začeli izvajati program sistematičnega preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil. S strani potrošnikov namreč prejemamo vprašanja, ali izdelki po svoji sestavi ustrezajo navedbam na označbi. Nekateri potrošniki pa celo naročajo analizo prehranskih dopolnil, ki so jih kupili, saj se jim zastavljajo vprašanja o njihovi kakovosti. V okviru programa bomo redno spremljali kakovost prehranskih dopolnil – vključno z neodvisnimi laboratorijskimi analizami, s katerimi bomo vrednotili tudi vsebnost deklariranih sestavin. V okviru programa bomo vzpostavili seznam preverjenih prehranskih dopolnil, ki po svoji sestavi ustrezajo označeni vsebnosti aktivnih snovi. Zaradi posebnega javno-zdravstvenega interesa, se bomo najprej osredotočili na prehranska dopolnila, pri katerih je ena izmed ključnih sestavin vitamin D. Preverjanje kakovosti lastnih prehranskih dopolnil lahko naročijo proizvajalci in distributerji, za večjo celovitost seznama pa bomo v začetni fazi dodatna vzorčenja izvajali tudi sami, pri čemer bomo med drugim upoštevali pobude prebivalcev.

Za ponudnike prehranskih dopolnil  Za potrošnike
  •  Če je vaše podjetje proizvajalec ali distributer prehranskih dopolnil, lahko pri nas naročite preverjanje kakovosti vaših prehranskih dopolnil. Ponudbo vam bomo poslali na osnovi povpraševanja, ki ga oddate preko spletnega obrazca: https://forms.gle/LhpTxA5rionHDAcV6
  • Če boste potrdili naročilo preverjanja kakovosti prehranskega dopolnila, bomo na tržišču neodvisno kupili izdelek, ki je predmet preverjanja, nato pa bo izdelek predan v kemijsko analizo v neodvisen akreditiran laboratorij. V primeru, da bo vsebnost aktivne sestavine skladna z označeno, upoštevajoč veljavne tolerančne meje, vas bomo o rezultatih obvestili in izdelek uvrstili na seznam preverjenih prehranskih dopolnil, ki bo javno objavljen na spletni strani Inštituta za nutricionistiko. Izdelek bo na seznam uvrščen za določen čas enega leta. Če bo podjetje želelo izdelek ohraniti na seznamu preverjenih prehranskih dopolnil, bomo izvedli ponovno preverjanje kakovosti z neodvisno laboratorijsko analizo vzorcev iz tržišča. Inštitut za nutricionistiko si pridružuje pravico, da za izdelke na seznamu izvaja dodatne naključne preglede sestave izdelkov.

Veseli bomo aktivnega vključevanja potrošnikov pri vzpostavitvi nabora izdelkov, ki bodo analizirani. V program želimo zajeti najbolj aktualna in za potrošnike zanimiva prehranska dopolnila, saj je preverjanje kakovosti povezano z znatnimi stroški. Vzorce moramo namreč kupiti, in jih odposlati v analizo, ki jo bo proti plačilu izvedel neodvisen zunanji akreditiran laboratorij. Pri izvajanju projekta nam potrošniki lahko pomagate na dva načina:

  • Izpolnite anonimno anketo o uživanju izdelkov z vitaminom D, v kateri nam lahko predlagate konkretna prehranska dopolnila za vključitev v program preverjanja sestave: https://www.surveymonkey.com/r/vitD
  • S finančno podporo, tako da 0,5% svoje dohodnine namenite Inštitutu za nutricionistiko. Vsak državljan Slovenije, zavezanec za plačilo dohodnine, lahko del svoje dohodnine nameni za podporo neprofitnim organizacijam. Če se za donacijo dohodnine ne odloči, se njegova dohodnina vrne v Proračun Republike Slovenije. Vse donacije bomo porabili za namen programa preverjanja kakovosti izdelkov. Obrazec se nahaja na spletni strani: https://www.nutris.org/novice/donacija-dohodnine


Več informacij o programu preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil za podjetja:

  • V tej fazi programa se bomo osredotočili na prehranska dopolnila, namenjena dodajanju vitamina D. Več-komponentne izdelke bomo obravnavali, če v njih vitamin D predstavlja ključno sestavino, in če je vsebnost ključnih drugih sestavin tudi mogoče laboratorijsko preveriti. Pri preverjanju kakovosti več-komponentnih izdelkov bomo bo preverjali tudi vsebnost nekaterih drugih sestavin, po presoji strokovne skupine inštituta.
  • PPD logotipStoritev preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil obsega tudi uvrstitev na Seznam preverjenih prehranskih dopolnil, ki bo javno objavljen. V primeru, jo bo naročnik želel informacijo o tem komunicirati s potrošnikom na označbi prehranskega dopolnila ali pri promociji izdelka, bo pred tem potrebno preverjanje skladnosti označbe prehranskega dopolnila z aktualno zakonodajo in zagotavljanje skladnosti v praksi. Inštitut za nutricionistiko bo naročniku omogočil uporabo posebnega znaka za čas, dokler bo prehransko dopolnilo uvrščeno na seznam preverjenih prehranskih dopolnil.
  • Na listi preverjenih prehranskih dopolnil bomo objavljali le izdelke, pri katerih bo vsebnost aktivnih komponent skladna z deklarirano količino. Seznama neskladnih izdelkov ne bomo objavljali, bomo pa o neskladnosti obvestili proizvajalca oz. naročnika, da bi s tem prispevali k odpravi neskladnosti.
  • V primeru ugotovljene neskladnosti v sestavi prehranskega dopolnila glede na označbo izdelka, bo o tem obveščen proizvajalec oz. naročnik. V izogib napakam, do katerih bi lahko prišlo tekom odvzema vzorcev, ali med laboratorijsko analizo, bo v nadaljevanju naročniku ponujena možnost analize dodatnega neodvisno odvzetega vzorca, v drugem akreditiranem laboratoriju. Zaradi zahtevnosti analitskih postopkov, bo imel naročnik možnost predložiti podatke o najustreznejši analitski metodi za določanje aktivne snovi v posameznem prehranskem dopolnilu, in predlagati akreditiran laboratorij, ki ima vzpostavljeno takšno metodo. Če bo tudi ponovitvena analiza pokazala na neskladnost, bomo o tem naročnika obvestili in ga pozvali ustreznim ukrepom za zaščito potrošnikov. V primeru ne-ukrepanja naročnika, če bi šlo za ogrožanje varnosti potrošnika, bo primer odstopljen ustreznim inšpekcijskim organom.
  • Kadar preverjanje kakovosti naroči proizvajalec ali distributer, le-ta nosi tudi stroške zgoraj omenjenih storitev. Stroški so odvisni od vrste in sestave prehranskega dopolnila, ter od obsega naročenih storitev. Povpraševanje nam lahko posredujete preko obrazca: https://forms.gle/LhpTxA5rionHDAcV6
  • Osnovo za preverjanje kakovosti sestave prehranskih dopolnil v tem programu predstavljajo Priporočila za zagotavljanje kakovosti prehranskih dopolnil (Pravst in sod. Farmacevtski vestnik, 2012(63):212-224), posodobljena z relevantno zakonodajo in z upoštevanjem Smernic za pristojne organe za nadzor skladnosti v zvezi z določitvijo dovoljenih odstopanj za hranilne vrednosti in priporočil EFSA glede zgornjega varnega vnosa vitamina D.

Dodatne informacije:

doc. dr. Anita Kušar
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Inštitut za nutricionistiko je v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije, Institutom "Jožef Stefan" in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje začel izvajati nov raziskovalni program " Veš kaj piješ? – podpora prebivalcem za zmanjševanje tvegane rabe alkohola z mobilno aplikacijo". Informacije o sestavi in hranilni vrednosti alkoholnih pijač v okviru trenutne zakonodajne ureditve niso obvezne, vendar je na strani potrošnikov zanimanje za tovrstno označevanje zelo veliko, kar je smiselno izkoristiti, ne le za informiranje o sestavi pijač, temveč tudi za hkratno ozaveščanje o manj tveganem pitju alkohola. V okviru programa "Veš Kaj Piješ" bomo naslavljali prav navedene izzive in osveščali prebivalce glede sestave ter tvegane in škodljive rabe alkohola, kar bo pripomoglo k spremljanju in izvajanju dokazano učinkovitih ukrepov alkoholne politike, ki dolgoročno vplivajo na odnos, tako posameznikov kot celotne družbe, do alkohola in prispevajo k zmanjševanju porabe alkohola. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Program sofinancira:

MZZ

Veš kaj piješ? – Podpora prebivalcem za zmanjševanje tvegane rabe alkohola z mobilno aplikacijo

Sodelujoče organizacije:

Financiranje:

Trajanje projekta:

  • 2019 - 2022

Opis projekta:

V Sloveniji pitje alkohola predstavlja resen javno-zdravstveni problem, tako med mladostniki kot odraslimi. Po podatkih NIJZ kar 40% 15-letnikov je že pilo alkoholne pijače, kljub prepovedi prodaje alkohola, 43 % prebivalcev, starih 25–64 let, pije visoko tvegano. V zadnjih letih je opažen tudi porast deleža mladih žensk, ki tvegano pijejo. Kar 43% odraslih Slovencev pije tvegano, kar pomeni, da pri njih obstaja večja verjetnost socialnih, zdravstvenih in drugih posledic zaradi pitja alkohola. Poraba čistega alkohola na prebivalca v Slovenije je visoko nad povprečjem EU. Programi ozaveščanja in informiranja so nepogrešljiv del celovite politike, katere namen je z raznovrstnimi ukrepi čim bolj zmanjšati pitje alkohola. V okviru predlaganega programa bomo izvajali ozaveščanje in informiranje prebivalcev na inovativen in sodoben način, z uporabo novo razvitega komunikacijskega kanala – mobilne aplikacije VešKajJeš.
Razlog za močno zanimanje prebivalcev o sestavi alkoholnih pijač izvira iz trenutne ureditve označevanja tovrstnih izdelkov. Skladno z Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom na alkoholnih pijačah označevanje sestavin in hranilne vrednosti namreč ni potrebno. Več nedavnih študij je potrdilo željo potrošnikov po tovrstnih informacijah in informacijah o škodljivih učinkih alkohola, spremembo zakonodaje pa priporočata tudi WHO in Evropski parlament. Že zdaj pa lahko zanimanje potrošnikov o sestavi alkoholnih pijač izkoristimo, ne le za informiranje o sestavi pijač, temveč tudi o hkratnem ozaveščanju, da bi dosegli manj tvegano pitje alkohola. Glede na to, da se aplikacija lahko uporablja od koderkoli, vodi ne le do informiranja posameznega uporabnika aplikacije, temveč tudi družbe okrog njega.
Rezultat predlaganega programa bo nadgradnja in promocija mobilne aplikacije VešKajJeš z namenom informiranja prebivalcev o sestavi alkoholnih pijač in ozaveščanja o posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola.
Ključne aktivnosti predlaganega programa so:

  • (1) zbiranje podatkov o sestavi najbolj aktualnih alkoholnih pijač;
  • (2) razvoj protokola za dopolnjevanje podatkov o sestavi alkoholnih pijač, ki bo v primeru pomanjkljivih podatkov omogočal zanesljivo oceno energijske vrednosti glede na tip alkoholne pijače in vsebovane količine alkohola;
  • (3) v sodelovanje s financerjem in deležniki pri pripravi jasnih in kratkih sporočil za vključitev v mobilno aplikacijo, z namenom ozaveščanja o posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola;
  • (4) razvoj nadgradnje aplikacije VešKajJeš, v katero bo dodana opcija vpogleda v sestavo alkoholnih pijač, pri čemer bodo uporabniku poleg vsebnosti alkohola in energijske vrednosti prikazana tudi sporočila;
  • (5) aktivna promocija programa in aplikacije med ključnimi ciljnimi skupinami.

Prijavitelji programa smo tudi izvajalci, s strani MZ sofinanciranega programa IRIO 2019-2022, v okviru katerega je bila lansirana brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš. Namen aplikacije je spodbujati izbor zdravju koristnejših živil. Princip delovanja aplikacije je, da uporabnik s kamero pametnega telefona fotografira črtno kodo predpakiranega živila (bodisi v trgovini ali doma), nakar mu aplikacija prikaže interpretacijo podatkov o hranilni vrednosti živila. Podatki se črpajo iz obsežne podatkovne baze o sestavi preko 23.000 predpakiranih živil in brezalkoholnih pijač. Analiza vedenja uporabnikov je pokazala presenetljive vrzeli, ki so bile podlaga za pripravo tega programa. Ugotovili smo namreč, da so med najpogosteje iskanimi izdelki alkoholne pijače, ki jih aplikacija VešKajJeš še ne vključuje, zato uporabnikom v povezavi s tem trenutno ne ponudi nobenih koristnih podatkov ali nasvetov. Med najpogosteje iskanimi izdelki z več tisoč iskanj je kar 40% alkoholnih pijač. Navedeno kaže, da se prebivalci zelo zanimajo za sestavo tovrstnih izdelkov, ustrezno nadgrajena aplikacija bo uporabnike ne le informirala o sestavi pijač, temveč bo tudi služila kot informacijski kanal za ozaveščanje. Znanstvene raziskave namreč kažejo, da je informiranje najbolj učinkovito ravno v situaciji, ko posameznik išče informacije o določenem izdelku, precej manj pa je učinkovita promocija na splošno, npr. z oglasi, letaki ali panoji, ki naslavljajo prebivalce v času, ko niso tako dojemljivi za nove informacije.

Več informacij:

Projekt sofinancira:

ARRS

Sodelujoče raziskovalne organizacije:

  • Inštitut za nutricionistiko (vodenje projekta)
  • Nacionalni inštitut za varovanje zdravja
  • Univerzitetni klinični center v Ljubljani (Pediatrična klinika)
  • Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
  • Visoka šola za storitve v Ljubljani

Financiranje:

  • Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS)

Prehrana in življenjski slog imata pomembno vlogo pri naraščanju pogostosti kroničnih nenalezljivih bolezni. Na vedenjski slog populacije vplivajo različni dejavniki, vključno s socialnimi in ekonomskimi, ki se odražajo v neenakostih v zdravju. Raziskovanje povezav med prehrano/vedenjskim slogom in zdravstvenim statusom populacije je zato pommebno tako za podporo zdravstvene politike za zagotovitev učinkovitih pristopov za izboljšanje javnega zdravja, kot za zagotovitev znanstvenega napredka na področjih javnega zdravja in prehrane. Cilji programske skupine so razdeljeni v štiri tematske sklope: (a) razvoj metodologije prehranskih raziskav, (b) raziskovanje vedenjskega sloga in zdravstvenega statusa populacije, (c) vrednotenje pristopov za učinkovito promocijo zdravih živil in zdrave prehrane in (d) razvoj funkcionalnih živil.

Kljub globalnemu naraščanju debelosti pri nekaterih populacijskih skupinah še vedno obstaja visoko tveganje za pomanjkanje hranil, predvsem mikrohranil. Zato je potrebno razviti ustrezno metodologijo, ki bo zagotovila ažurno in dostopno vrednotenje tovrstnih tveganj, tudi na manj dostopnih populacijskih skupinah. Uvajanje modernih informacijskih orodij za določanje prehranskih vnosov bo pripomoglo k bolj učinkoviti uporabi virov v prehranskih raziskavah in klinični praksi. Razviti je potrebno tudi nove učinkovitejše pristope, ki bodo omogočili natančnejše usmerjanje raziskav k ogroženim ciljnim skupinam. Ključni izziv ostaja optimizacija dostopnosti do oseb s posebnimi prehranskimi navadami in/ali vedenjskim slogom, kar bo bistveno pripomoglo tudi k znanstvenemu napredku na področju prehrane in javnega zdravja.

Velik družbeni in znanstveni izziv še vedno predstavlja tudi učinkovita promocija zdrave prehrane in življenjskega sloga. Pogost pristop za dosego tega cilja so akcije za ozaveščanje populacije. Za dosego stroškovne učinkovitosti je potrebno takšne ukrepe podpreti z uporabo dobrih praks in z aktualnimi znanstvenimi izsledki. Potrebno je zagotoviti tudi redno vrednotenje učinkovitosti takšnih ukrepov.

Tudi označevanje in oglaševanje živil sta močni orodji, ki lahko vplivata na prehranske navade potrošnikov. Predvsem označevanje hranilne vrednosti živil in uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev/simbolov omogočajo učinkovito promocijo zdravju bolj koristnih živil, vendar je potrebno pri tem upoštevati potrebe in vedenje potrošnikov. Skladno s tem je potrebno okrepiti raziskave vedenja potrošnikov, predvsem z uvajanjem metod na osnovi objektivnih in merljivih parametrov.

V zadnjem desetletju se v svetu vse bolj uveljavljajo t.i. funkcionalna živila, ki zaradi svoje sestave poleg pokrivanja prehranskih potreb lahko zagotavljajo tudi dodatne koristi za telo. Razvoj in raziskovanje takšnih živil sta pomembna ne le z vidika javnega zdravja, temveč tudi podpirata inovativnost v gospodarstvu in globalno konkurenčnost slovenske industrije.

Rezultati raziskav na področju prehrane in javnega zdravja so pomembni kot dolgoročna investicija v zdravje ljudi in bodo omogočili razvoj ključnih javnozdravstvenih ukrepov, zmanjšali stroške za zdravstvene storitve in povečali produktivnost Slovenije. Raziskovalni program »Prehrana in javno zdravje« podpira obstoječe nacionalne zdravstvene in razvojne prioritete, usklajen pa je tudi s predlogom Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, namen katere je izboljšati prehranske in gibalne navade prebivalcev od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti.

Program sofinancira:

MZZ

V okviru izvajanja svoje vizije na Inštitutu za nutricionistiko tudi aktivno osveščamo prebivalstvo za izboljševati prehranskih navad in nasploh krepitev zdravega življenjskega sloga. V okviru tega smo če leta 2012 vzpostavili poseben portal za prebivalce, poimenovan »Zdrava prehrana«. V letu 2016 smo ob podpori Ministrstva za zdravje projekt nadgradili, in vzpostavili Nacionalni portal o hrani in prehrani – www.prehrana.si. Program je bil leta 2017 podaljšan, pri izvajanju pa sodeluje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Izvajalca programa:

  • Inštitut za nutricionistiko (vodja: doc. dr. Anita Kušar)
  • Nacionalni inštitut za javno zdravje

Financiranje:

  • Ministrstvo za zdravje RS (MZ)

Trajanje:

  • 2017-2019

Povezava:

Opis programa:

Da bi povečevali obveščenost in znanje prebivalcev o koristih zdrave prehrane je bil v Sloveniji vzpostavljen Nacionalni portal o hrani in prehrani: www.prehrana.si. Pri različnih objavah s področja prehrane je na spletu izjemno veliko nasprotujočih si informacij, ki med prebivalci povzročajo precejšnjo zmedo. Pogosto so v ozadju tudi finančni interesi ponudnikov različnih živilskih izdelkov. Na nacionalnem portalu o hrani in prehrani zato ne omogočamo nobenega oglaševanja ali drugačnega komercialnega obveščanja. Naš namen je prebivalcem ponuditi verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane v različnih življenjskih obdobjih. Portal združuje vsebine, ki jih pripravljajo strokovnjaki z različnih strokovnih institucij in  strokovnih področij, povzema pa tudi vsebine z drugih verodostojnih virov. Poleg prehranskih priporočil so pojasnjeni različni miti s področja prehrane, redno pa dopolnjujemo tudi zbirko najpomembnejših informacij o hranilni sestavi različnih živil in njihovih sestavinah. Objavljamo tudi aktualne novice in dogodke s področja prehrane. Da bi zagotovili boljšo razumljivost in lažjo uporabo s strani prebivalcev, so ključni prispevki podprti z izpostavljenimi najpomembnejšimi informacijami in grafičnimi prikazi.

Sodelovanje z drugimi inštitucijami:

Pri izvajanju programa sodelujemo z drugimi inštitucijami in zunanjimi strokovnjaki, tako v Sloveniji kot tujimi. Sodelujemo tudi z European Food Information Council (EUFIC - www.eufic.org), neprofitno organizacijo, ki komunicira znanstveno dokazane informacije o prehrani in zdravju, kakovosti ter varnosti hrane.

Program sofinancira:

MZZ

Proizvodnja živil je polna izzivov in številni proizvajalci vlagajo zelo veliko truda v inovativen razvoj novih živil, ki imajo bodisi boljšo prehransko sestavo, vsebujejo manj aditivov, podpirajo zdravje, ali pa druge lastnosti, ki prispevajo k prijaznosti potrošnikom ali okolju, vendar pa verodostojne informacije o takšnih proizvodih pogosto težko pridejo do potrošnika. Tudi domači proizvajalci na tržišče lansirajo vrsto novih inovativnih živil, tudi takšnih z zelo izboljšano prehransko sestavo, ki pa v hudi mednarodni konkurenci pogosto težko preživijo. Domači proizvajalci pogosto nimajo dovoljšnih oglaševalskih sredstev, da bi takšna inovativna živila in njihove prednosti uspešno predstavili potrošnikom, da bi prodaja omogočila rentabilno proizvodnjo takšnih živil.

Da bi spodbujali inovativnost pri razvoju živil med domačimi proizvajalci in na ta način potrošnikom zagotovili pestrejši izbor kakovostnih živil, smo na Inštitutu za nutricionistiko v letu 2014 začeli z izborom najbolj inovativnih živil. Konec vsakega leta objavimo razpis za najbolj inovativna živila, pobude za izbor pa lahko podajo tako potrošniki kot tudi sami proizvajalci živil. Rezultate izbora predstavimo v začetku leta. Inštitut bo pri izboru upošteva najrazličnejše vidike inovativnosti, predvsem posebnosti v sestavi z namenom doseganja ugodne prehranske sestave. Proizvajalcem izbranih živil omogočimo brezplačno komunikacijo prejetega priznanja v javnosti, tako na označbah kot predstavitvah živil, brez kakršnih koli stroškov.

Naziv programa: CLAS:

  • Composition and Labelling Information System

Upravljalec:

  • Inštitut za nutricionistiko, Ljubljana, Slovenija

Vključenost v programe in projekte:

  • P3-0395: Prehrana in javno zdravje
  • L3-8213: Prehrana otrok in odraslih kot zaščitni dejavnik ali dejavnik zdravstvenih tveganj
  • L4-7552: Optimizacija predelave ječmena in ajde za trajnostno pridobivanje živil z visoko uporabno vrednostjo.
  • L3-7538: Trans maščobe v živilih in njihov populacijski vnos - implikacije za javno zdravje
  • L4-7520: Uporabna vrednost genskih virov navadnega fižola za trajnostno izboljšanje pridelkov in zdravo hrano
  • V3-1501: Simboli na živilih kot orodje potrošnikom za lajšanje izbire zdravju koristnih živil
  • V3-1637: Varna uporaba industrijske konoplje v živilih oziroma prehranskih dopolnilih
  • V7-1107: Prehranske in zdravstvene trditve na živilih

Opis projekta:

Za potrebe delovanja državnega raziskovalnega programa "Prehrana in javno zdravje" je Inštitut za nutricionistiko leta 2015 začel vzpostavljati program CLAS (Composition and Labelling information System), v okviru katerega se zbirajo podatki o razpoložljivih predpakiranih živilih na tržišču v Sloveniji. Gre za nadgradnjo leta 2011 začetega projekta zbiranja informacij o označevanju živil, ki je bil podprt s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) [V7-1107: Prehranske in zdravstvene trditve na živilih; 1.10.2011―30.9.2013]. Omenjeni projekt je zajemal zbiranje podatkov o hranilni vrednosti živil in uporabi prehranskih in zdravstvenih trditev ter simbolov. Na ta način je so bili v različnih trgovinah zbrani podatki o razpoložljivosti živil na tržišču leta 2011, ki so bili uporabljeni za več raziskav (npr. Pravst et al. 2015, Korošec et al. 2014).

Ob izvajanju nove raziskave o razpoložljivosti predpakiranih živil v Sloveniji (popis za leto 2015) je Inštitut za nutricionistiko začel tudi z nadgradnjo programske opreme. Vzpostavljena je bila podatkovna baza in aplikacija CLAS - Composition and Labelling Information System, ki omogoča zbiranje fotografij označb živil, njihovo vrednotenje z uporabo OCR tehnologije in obdelavo podatkov o sestavi in označevanju živil. Po testnem obdobju uporabe je novo programsko orodje prišlo v redno uporabo leta 2016, in bilo uporabljeno tudi za popis živil v letu 2017. V okviru CLAS se zbirajo sledeči podatki o prepakiranih živilih:

  • fotografije označbe živila
  • podatki o hranilni vrednosti živila
  • podatki o sestavinah, vključno s podatki o uporabi aditivov, vitaminov in mineralov
  • podatki o prisotnih alergenih
  • podatki o prehranskih in zdravstvenih trditvah ter simbolih na označbi živila

Izbor publikacij, ki so nastale na osnovi zbiranja podatkov o sestavi žil

  • MIKLAVEC, Krista, HRIBAR, Maša, KUŠAR, Anita, PRAVST, Igor. Heart images on food labels : a health claim or not?. Foods. Feb. 2021, vol. 10, iss. 3, str. 643-1-643-16, ilustr. ISSN 2304-8158. https://www.mdpi.com/2304-8158/10/3/643
  • LAVRIŠA, Živa, HRIBAR, Maša, KUŠAR, Anita, ŽMITEK, Katja, PRAVST, Igor. Nutritional composition of gluten-free labelled foods in the Slovenian food supply. V: PRAVST, Igor (ur.), et al. Food and public health : food supply, marketing and consumers. Basel: MDPI, 2020. Vol. 17, iss. 21, str. 1-13. International journal of environmental research and public health, vol. 17. ISSN 1660-4601. https://www.mdpi.com/1660-4601/17/21/8239
  • HAFNER, Edvina, HRIBAR, Maša, HRISTOV, Hristo, KUŠAR, Anita, ŽMITEK, Katja, ROE, Mark, PRAVST, Igor. Trends in the use of low and no-calorie sweeteners in non-alcoholic beverages in Slovenia. Foods. Feb. 2021, vol. 10, iss. 2, str. 387-1-387-12, ilustr. ISSN 2304-8158. https://www.mdpi.com/2304-8158/10/2/387
  • LAVRIŠA, Živa, HRISTOV, Hristo, KELLY, Bridget, PRAVST, Igor. Regulating children's exposure to food marketing on television : are the restrictions during children's programmes enough?. Appetite. 2020, vol. 154, 8 str., ilustr. ISSN 0195-6663. 
  • DUNFORD, Elizabeth K., NI MHURCHU, Cliona, HUANG, Liping, VANDEVIJVERE, Stefanie, SWINBURN, Boyd, PRAVST, Igor, TOLENTINO-MAYO, Lizbeth, REYES, Marcela, L'ABBE, Mary, NEAL, Bruce C., KUŠAR, Anita (sodelavec pri raziskavi), ŽMITEK, Katja (sodelavec pri raziskavi), HRIBAR, Maša (sodelavec pri raziskavi), LAVRIŠA, Živa (sodelavec pri raziskavi), PIVK KUPIROVIČ, Urška (sodelavec pri raziskavi), et al. A comparison of the healthiness of packaged foods and beverages from 12 countries using the Health Star Rating nutrient profiling system, 2013-2018. Obesity reviews. 2019, vol. 20, iss. s2, str. 107-115, ilustr. ISSN 1467-7881. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/obr.12879
  • ZUPANIČ, Nina, HRIBAR, Maša, FIDLER MIS, Nataša, PRAVST, Igor. Free sugar content in pre-packaged products : does voluntary product reformulation work in practice?. Nutrients. 25 Oct. 2019, vol. 11, iss. 11, str. 1-14, ilustr. ISSN 2072-6643. https://www.mdpi.com/2072-6643/11/11/2577
  • HODGKINS, Charo E., EGAN, Bernadette M., PEACOCK, Matthew, KLEPACZ, Naomi, MIKLAVEC, Krista, PRAVST, Igor, POHAR, Jurij, GRACIA, Azucena, GROEPPEL-KLEIN, Andrea, RAYNER, Mike, RAATS, Monique. Understanding how consumers categorise health related claims on foods : a consumer-derived typology of health-related claims. Nutrients. 2 Mar. 2019, vol. 11, iss. 3, str.1-31, ilustr. ISSN 2072-6643. https://www.mdpi.com/2072-6643/11/3/539
  • LAVRIŠA, Živa, PRAVST, Igor. Marketing of foods to children through food packaging is almost exclusively linked to unhealthy foods. Nutrients. 21 May 2019, vol. 11, iss. 5, str. 1-11, ilustr. ISSN 2072-6643. https://www.mdpi.com/2072-6643/11/5/1128
  • ABRAMOVIČ, Helena, VIDRIH, Rajko, ZLATIĆ, Emil, KOKALJ, Doris, SCHREINER, Matthias, ŽMITEK, Katja, KUŠAR, Anita, PRAVST, Igor. Trans fatty acids in margarines and shortenings in the food supply in Slovenia. Journal of food composition and analysis. Dec. 2018, vol. 74, str. 53-61. ISSN 0889-1575. 
  • ZUPANIČ, Nina, MIKLAVEC, Krista, KUŠAR, Anita, ŽMITEK, Katja, FIDLER MIS, Nataša, PRAVST, Igor, PIVK KUPIROVIČ, Urška (sodelavec pri raziskavi), LAVRIŠA, Živa (sodelavec pri raziskavi). Total and free sugar content of pre-packaged foods and non-alcoholic beverages in Slovenia. Nutrients. 30 Jan. 2018, vol. 10, iss. 2, str. 1-16, ilustr. ISSN 2072-6643. http://www.mdpi.com/2072-6643/10/2/151
  • ZUPANIČ, Nina, HRIBAR, Maša, PIVK KUPIROVIČ, Urška, KUŠAR, Anita, ŽMITEK, Katja, PRAVST, Igor. Limiting trans fats in foods : use of partially hydrogenated vegetable oils in prepacked foods in Slovenia. Nutrients. 15 Mar. 2018, vol. 10, iss. 3, str. 1-9, ilustr. ISSN 2072-6643. http://www.mdpi.com/2072-6643/10/3/355
  • PRAVST, Igor, LAVRIŠA, Živa, KUŠAR, Anita, MIKLAVEC, Krista, ŽMITEK, Katja. Changes in average sodium content of prepacked foods in Slovenia during 2011-2015. Nutrients. 29 Aug. 2017, vol. 9, iss. 9, str. 1-11, ilustr. ISSN 2072-6643. http://www.mdpi.com/2072-6643/9/9/952
  • HIEKE, Sophie, CASCANETTE, Tamara, PRAVST, Igor, KAUR, Asha, TRIJP, Johannes Cornelia Maria van, VERBEKE, Wim, GRUNERT, Klaus G. The role of health-related claims and symbols in consumer behaviour : the CLYMBOL project. Agro food industry hi-tech. 2016, vol. 27, no. 3, str. 26-29. ISSN 1722-6996
  • KAUR, Asha, SCARBOROUGH, P., HIEKE, Sophie, KUŠAR, Anita, PRAVST, Igor, RAATS, Monique, RAYNER, Mike. The nutritional quality of foods carrying health-related claims in Germany, the Netherlands, Spain, Slovenia and the United Kingdom. European journal of clinical nutrition, 2016. URL: http://www.nature.com/ejcn/journal/vaop/ncurrent/full/ejcn2016196a.html
  • MIKLAVEC, Krista, PRAVST, Igor, RAATS, Monique, POHAR, Jurij. Front of package symbols as a tool to promote healthier food choices in Slovenia : accompanying explanatory claim can considerably influence the consumer's preferences. Food research international, 2016, 90: 235-243, URL: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0963996916305245
  • KOROŠEC, Živa, PRAVST, Igor. Television food advertising to children in Slovenia : analyses using a large 12-month advertising dataset. International Journal of Public Health, 2016, URL: http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00038-016-0896-7
  • KAUR, Asha, SCARBOROUGH, P., HIEKE, Sophie, KUŠAR, Anita, PRAVST, Igor, RAATS, Monique, RAYNER, Mike. The nutritional quality of foods carrying health-related claims in Germany, the Netherlands, Spain, Slovenia and the United Kingdom. European journal of clinical nutrition. 2016, vol. 70, iss. 1462, str. 1388-1395, preglednice. ISSN 0954-3007. https://www.nature.com/articles/ejcn2016114
  • ŽMITEK, Katja, PRAVST, Igor. Iodisation of salt in Slovenia : increased availability of non-iodised salt in the food supply. Nutrients, 2016, 7(8). URL: http://www.mdpi.com/2072-6643/8/7/434/htm
  • DEBELJAK, Katarina, PRAVST, Igor, KOŠMELJ, Katarina, KAČ, Milica. ˝Healthier˝ and ˝less heathy˝ classifications according to three nutrient profiling systems relative to nutrition and health claims on food labels. Acta alimentaria : an International Journal of Food Science, 2015, 44 (4), 561-569, URL: http://akademiai.com/doi/abs/10.1556/066.2015.44.0028
  • ERŽEN, Naja, RAYNER, Mike, PRAVST, Igor. A comparative evaluation of the use of a food composition database and nutrition declarations for nutrient profiling. Journal of food and nutrition research, 2015, 54 (2) 93-100. URL: http://www.vup.sk/download.php?bulID=1649
  • PRAVST, Igor, KUŠAR, Anita. Consumers' exposure to nutrition and health claims on pre-packed foods : use of sales weighting for assessing the food supply in Slovenia. Nutrients, 2015, 7(11). URL: http://www.mdpi.com/2072-6643/7/11/5474
  • KOROŠEC, Živa, PRAVST, Igor. Assessing the average sodium content of prepacked foods with nutrition declarations : the importance of sales data. Nutrients, 2014, 9(6), 3501-3515. URL: http://www.mdpi.com/2072-6643/6/9/3501

Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije in Institutom "Jožef Stefan" izvaja raziskovalni program "IInovativne rešitve za informirane odločitve: zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije VešKajJeš in nadgradnja z dodatnimi, za potrošnike koristnimi informacijami". Informacije na označbah živilih lahko podpirajo potrošnike pri izboru živil z zdravju koristno sestavo, če jih potrošnik bere, razume in uporablja pri izboru živil. To je še posebej aktualno po uveljavitvi zakonodaje, ki je predpisala obvezno označevanje hranilne vrednosti na predpakiranih živilih. Pomembnost tovrstnih informacije je izpostavljena tudi v Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. V praksi gre za nadaljevanje programa  "Inovativne rešitve za informirane odločitve: Podpora potrošnikom pri spremljanju in vrednotenju podatkov o sestavi živil kot orodje za spodbujanje zdravih izbir". Po eni strani bomo osveščali prebivalce glede branja in uporabe informacij na živilih, po drugi strani pa spodbujalli nosilce živlske dejavnosti k reformulaciji živil in posledično na izboljševanje ponudbe zdravju koristih izbir. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Program sofinancira:

MZZ

Inovativne rešitve za informirane odločitve: zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije VešKajJeš in nadgradnja z dodatnimi, za potrošnike koristnimi informacijami

Sodelujoče organizacije:

Financiranje:

Trajanje projekta:

  • 2019 - 2022

Opis projketa:

Spodbujanje potrošnikov, da pri izboru živil upoštevajo prehransko sestavo živil, predstavlja velik potencial za varovanje javnega zdravja. Po eni strani potrošniki z izborom zdravju koristnejših izbir podpirajo zdravje njih samih in članov njihovega gospodinjstva, po drugi strani pa večja potrošnja zdravju koristnejših izbir vpliva na razpoložljivost in cenovno dostopnost tovrstnih živil za druge prebivalce. Povečano povpraševanje namreč povzroči večjo zanimivost proizvodnje tovrstnih živil za proizvajalce, večja prodaja lahko zniža stroške proizvodnje (proizvodnja večjih serij), hkrati pa so tudi trgovska podjetja pripravljena bolje prodajanim živilom ponuditi večje površine svojih polic. Vse skupaj predstavlja krog, ki ga nadzira prav potrošnik s svojimi izbirami. Bolj ko bodo potrošniki posegali po bolj zdravih živilih, večja bo njihova razpoložljivost in bolj konkurenčni bodo morali biti tovrstni izdelki.

Bistvena sprememba za potrošnike v zadnjih letih je, da je od decembra 2016 na veliki večini predpakiranih živil postalo obvezno označevanje hranilne vrednosti živil. To pomeni, da imajo potrošniki na označbah živil enostaven dostop do podatkov, na osnovi katerih lahko presodijo primernost prehranske sestave živila. Kljub temu pa za prebivalce zdrave izbire še vedno predstavljajo velik izziv, k čemur prispevajo različni vzroki. Ključen problem pri tem predstavlja predvsem neosveščenost potrošnikov, ki označb živil pogosto ne berejo, ali pa na označbah predstavljenih informacij niso sposobni kritično ovrednotiti. Upoštevajoč Uredbo (ES) št. 1169/2011 morajo proizvajalci na predpakiranih živilih zagotoviti informacije o količini vsebovane energije in posameznih hranil (snovi), vendar je relativno zahtevna naloga za potrošnika, da samostojno interpretira ali je navedena količina vsebovanih hranil visoka/nizka/ustrezna glede na njegove potrebe. Rezultati raziskav so pokazali, da označevanje hranilne vrednosti na označbah živil sicer predstavlja potencial za izboljševaje prehranskih navad, bistveno večji potencial pa predstavljajo interpretacije hranilne vrednosti z različnimi orodji, med katerimi izstopa predvsem t.i. prehranski semafor (ang. Food Traffic Light Labeling System). Pri zagotavljanju ustreznega razumevanja označb živil s strani potrošnikov je sicer tudi več drugih izzivov, od uporabe prostovoljnih elementov na označbah, ki so lahko napačno interpretirani, pa do težav s čitljivostjo (npr. ob slabovidnosti), saj je velikost pisave na označbah živil relativno majhna. Upoštevajoč razvoj na področju sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, so za naslavljanje opisanih težav najrazvitejše države za pomoč potrošnikom že vzpostavile mobilne aplikacije, ki se izjemno hitro razvijajo.

Celokupni cilj programa "Inovativne rešitve za informirane odločitve" je spodbujanje prebivalcev Slovenije, da spremljajo podatke o sestavi živil in jim olajšati interpretacijo teh informacij, ter na ta način spodbujati zdrave izbire in posledično tudi spodbujati reformulacijo živil. Navedeno bomo dosegli tako, da bomo prebivalcem z uporabo sodobnih tehnologij (mobilna aplikacija) omogočili enostaven in hiter dostop do podatkov o sestavi živila, hkrati pa jim bomo tudi olajšali interpretacijo podatkov in na ta način spodbujali zdrave izbire. V praksi bo to pomeni, da potrošnik s pomočjo pametnega telefona in v ta namen razvite mobilne aplikacije poskenira črtno kodo živila in prejme povratne informacije o sestavi živila, vključno z interpretacijo podatkov o hranilni vrednosti na osnovi profiliranja s t.i. prehranskim semaforjem. V ta namen je že vzpostavljena podatkovna baza o sestavi živil, ki se redno ažurira.

Ključne aktivnosti predlaganega programa so:

  • (1) Ponudba predpakiranih živil se ves čas spreminja (prihajajo nova živila, proizvajalci pa prilagajajo tudi sestavo že obstoječih izdelkov), zato je potrebno podatkovno bazo neprestano posodabljati.
  • (2) Hkrati hitro napreduje tudi informacijska tehnologija, z njo pa na naše telefone vse pogosteje prihajajo prenovljeni operacijski sistemi. Redne avtomatske posodobitve telefonov prinašajo tudi spremembe za že naložene mobilne aplikacije, ki jih je potrebno prilagajati novim zahtevam. Zastarele aplikacije postanejo nefunkcionalne, ali celo prenehajo delovati. Zato je potrebno zagotoviti redno posodabljanje mobilne aplikacije. 
  • (3) Pomemben izziv je tudi dodatno razširjanje aplikacije med uporabnike. Da bomo pri tem uspešni ne bo dovolj, če ponudimo le delovanje obstoječe aplikacije. Nujno je aktivno vključevanje uporabnikov in identifikacija njihovih potreb, čemur mora slediti nadgradnja aplikacije, ki bo ponujala dodatne koristne rešitve za prebivalce. Naš cilj je prebivalce spodbujati, da bi pri izboru živil upoštevali njihovo prehransko sestavo, ter jim pomagati, da bi podatke iz označb živil znali ustrezno interpretirati. 
  • (4) Ob tem je potrebno primerno vključevati tudi nosilce živilske dejavnosti in jih spodbujati k povečanju ponudbe prehransko ustreznejših živil, saj bomo na ta način dosegli ne le uporabnike aplikacije, temveč vse prebivalce. Nosilcem živilske dejavnosti je potrebno omogočiti, da lahko hitro in ažurno prispevajo podatke o sestavi živil.

Mobilno aplikacijo so razvili in za njeno vzdrževanje skrbijo na Institutu »Jožef Stefan«, izjemno velik izziv pa predstavlja tudi vzdrževanje podatkovne baza s podatki o sestavi živil, ki je osnova za delovanje mobilne aplikacije. Na tržišču je namreč dostopnih več deset tisoč živil, neposredna uporaba tujih podatkovnih baz pa ni mogoča, saj je na našem tržišču veliko lokalno proizvedenih živil, pa tudi živila mednarodnih proizvajalcev se med državami lahko precej razlikujejo. Podatkovna baza združuje obstoječe domače podatkovne baze, vključno z bazo Odprte platforme za klinično prehrano (OPKP), s čemer bodo tudi v bodoče pokrita vsa najbolj pogosto kupljena živila. Dodatno so k posredovanju podatkov povabljeni tudi proizvajalci živil in trgovci, ki na ta način zagotavljajo ažurnost svojih živil. Pri projektu dodatno sodelujemo tudi z GS1 Slovenija, neodvisno in nepridobitno organizacijo na področju globalnih standardov, v okviru katere se sinhronizira globalni e-katalog GDSN, ki je tudi osnova, da je posameznemu živilu dodeljena črtna koda. Podatkovni model baze je skladen z globalnimi standardi GS1, kar olajša vnos in izmenjavo podatkov. Vsi proizvajalci, ki podatke o hranilnih vrednosti živil posredujejo v globalni e-katalog GS1 GDSN, lahko te podatke deliljo avtomatizirano, brez dodatnega dela. Za ažurnost podatkovne baze lahko skrbijo tudi uporabniki mobilne aplikacije. Živila ki jih v bazi ni, jih za vpis lahko  predlagajo tudi potrošniki. 

Več informacij:

Projekt "Digitalne rešitve in opolnomočenje rabe Informacijskih Tehnologij za spodbujanje izbire varovalnih živil in promocijo zdravja" (Do.IT) uvaja nove informacijske rešitve, katerih namen je promocija zdravja. V okviru projekta se osredotočamo predvsme na rešitve, ki bodo na dolgi rok spodbujale izboljševanje sestave živil in bolj zdrave izbire pri potrošnikih. Projekt zajema vzpostavitev digitalnega registra varovalnih živil, nadgradnjo mobilne aplikacije VešKajJeš in informacijskega sistema CLAS, ter izobraževanje uporabnikov in potrošnikov.

Projekt financira

Ministrstvo za javno upravo

Projekt izvajajo

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije
Zveza potrošnikov Slovenije
Inštitut za nutricionistiko 

Trajanje projekta

1.1.2022 - 31.12.2023

Problem

Kronične nenalezljive bolezni v Sloveniji predstavljajo najpogostejši vzrok za smrtnost, pri čemer so mnoge tesno povezane s prehrano. Poseben izziv prebivalcem predstavlja izbor zdravju koristnejših živil, saj jih med množico živil na trgu pogosto ne uspejo prepoznati, hkrati pa podjetja najbolj agresivno promovirajo živila z manj ugodno hranilno sestavo. Čeprav je bilo pred nekaj leti uvedeno obvezno označevanje predpakiranih (procesiranih) živil s podatki o hranilni vrednosti, izkušnje kažejo, da proces izbora živil vključuje zapletene odločitvene procese, pri čemer potrošniki zaradi kompleksnosti in pomanjkanja časa/interesa teh informacij pogosto ne preverjajo, manj ozaveščeni prebivalci pa jih lahko tudi napačno interpretirajo.

Za podporo prebivalcem pri izboru zdravju koristnejših živil so se kot izjemno koristni pokazali sistemi za profiliranje živil, njihovo uporabo pa spodbuja tudi nacionalni program o prehrani. Primer takšnega sistema je označevanje živil s simbolom varovalnega živila (simbol 'Varuje zdravje'), kakršnega že tri desetletja podeljuje Društvo za varovanje srca in ožilja. Tovrstni sistemi se večinoma uporabljajo na označbah živil, kjer pa jih lahko bodisi 'zakrije' poplava vseh drugih informacij, bodisi jih proizvajalci zaradi vseh drugih obveznih informacij niti ne želijo vključevati na embalažo. Zelo uporabno rešitev na tem področju nam ponujajo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Primer takšne rešitve v Sloveniji je brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, ki smo jo razvili na ZPS in Inštitutu za nutricionistiko, v sodelovanju z Institutom 'Jožef Stefan' v okviru s strani Ministrstva za zdravje financiranega programa krepitve zdravja. Aplikacija uporabniku (potrošniku) omogoča, da skenira (fotografira) črtno kodo živila, potem pa se iz posebnega informacijskega sistema Inštituta za nutricionistiko o sestavi in označevanju živil (CLAS) na mobilni telefon prenesejo podatki o sestavi živila, interpretirani v barvah prehranskega semaforja. Na ta način prebivalcem pomagamo ugotoviti, katera živila imajo visoke vsebnosti hranil, ki jih želimo v prehrani omejevati (sol, sladkor, maščobe in nasičene maščobe). Še vedno pa izbor živila zahteva večji mentalni napor, saj so v barvah semaforja ločeno prikazani podatki za različna hranila, kar pomeni, da je isto živilo lahko označeno v vseh barvah semaforja (za različna hranila).

Problem predstavlja tudi nezainteresiranost ali neozaveščenost mnogih prebivalcev. S prej opisanimi pristopi lahko dosežemo prebivalce, ki si v osnovi želijo izbirati zdravju koristnejša živila. Žal pa je precej prebivalcev, še posebej v najbolj ogroženih ciljnih skupinah, kjer so v ospredju mnoge druge lastnosti živila, največkrat cena. Učinkovit pristop za dolgoročno izboljševanje njihove prehrane je spodbujanje proizvajalcev živil, da reformulirajo (izboljšujejo sestavo) živil, saj po takšnih izboljšanih živilih potem posegajo tudi prebivalci, ki jih sestava živil v osnovi ne zanima kaj dosti. Prav modeli za profiliranje so se pokazali za odlično spodbudo proizvajalcem živil, saj si želijo, da bi se njihova živila pri profiliranju pokazala v boljših barvah, ali pa označena s simbolom varovalnega živila.

Digitalne rešitve in cilji projekta

Na osnovi navedenih izzivov je skupni cilj projekta razvoj digitalnih informacijskih tehnologij za podporo izbiri varovalnih živil ter spodbujanje in usposabljanje uporabnikov za uporabo teh rešitev. Pri tem bomo naslavljali različne uporabnike, od prebivalcev (vključno s skupinami, ki potrebujejo dodatno usposabljanje na področju uporabe sodobnih tehnologij) pa do gospodarstva – proizvajalcev živil. Za uresničitev skupnega cilja, bomo v projektu vpeljali več digitalnih rešitev:

  • R1. Izgradnja digitalnega registra varovalnih živil na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije ter njegova povezava z drugimi informacijskimi sistemi. Register bo omogočal neposredno vpisovanje podatkov s strani proizvajalcev v digitalni obliki, in verifikacijo podatkov s strani pooblaščenih oseb.
  • R2. Nadgradnja brezplačne mobilne aplikacije VešKajJeš pri Zvezi potrošnikov Slovenije s povezavo na register varovalnih živil. Aplikacija bo nadgrajena tako, da bo povezana z novo zgrajenim digitalnim registrom varovalnih živil in bo uporabnikom dodatno prikazovala informacije o varovalnih živilih. Omogočena bo enostavna identifikacija varovalnih živil, kar bo prebivalcem/uporabnikom lajšalo izbor živil z zdravju koristnejšo hranilno sestavo.
  • R3. Nadgradnjo informacijskega sistema o sestavi in označevanju živil na Inštitutu za nutricionistiko (CLAS - Composition and Labelling Information System). Gre za informacijsko orodje, ki ga na inštitutu gradiMO od leta 2015 in vsebuje podatke o sestavi deset tisoče različnih živil v Sloveniji. Sistem se bo nadgradil tako, da bo omogočil avtomatsko zbiranje podatkov o označevanju živil s simboli, pri čemer bo uporabljena tehnologija avtomatskega prepoznavanja slikovnih elementov. Na ta način bo omogočeno ažurno zajemanje podatkov, potrebnih za delovanje digitalnih rešitev R1 in R2

Fermentirana živila predstavljajo del prehrane evropejcev in so pomembna tako z vidika prehrane, trajnosti, kulturne dediščine in zanimanja potrošnikov. Projekt PIMENTO (Promoting Innovation of ferMENTed fOods) je s strani Evrospke komisije financiran ukrep (COST CA20128) za spodbujanje inovativnosti fermentiranih živil.

Vodenje projekta

Vodja projekta je Dr Christophe CHASSARD (INRAE, Francija), v projektu pa sodelujejo tudi raziskovalni iz Inštituta za nutricionistiko in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 

Trajanje projekta

8.11.2021 - 7.11.2025

Cilji

Dolgoročna vizija je, da bi Evropa postala center razvoja inovativnih fermentiranih živil, s čimer bi izboljševali prehrano, prispevali k trajnosti, regionalni diverziteti in inovacijam. Projekt je strukturno razdeljen na pet delovnih paketov.

Več informacij

Podkategorije

Programi in projekti

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

 

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

 

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.