Inovativne rešitve za informirane odločitve: aplikacija Veš kaj ješ

Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije in Institutom "Jožef Stefan" izvaja raziskovalni program "IInovativne rešitve za informirane odločitve: zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije VešKajJeš in nadgradnja z dodatnimi, za potrošnike koristnimi informacijami". Informacije na označbah živilih lahko podpirajo potrošnike pri izboru živil z zdravju koristno sestavo, če jih potrošnik bere, razume in uporablja pri izboru živil. To je še posebej aktualno po uveljavitvi zakonodaje, ki je predpisala obvezno označevanje hranilne vrednosti na predpakiranih živilih. Pomembnost tovrstnih informacije je izpostavljena tudi v Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. V praksi gre za nadaljevanje programa  "Inovativne rešitve za informirane odločitve: Podpora potrošnikom pri spremljanju in vrednotenju podatkov o sestavi živil kot orodje za spodbujanje zdravih izbir". Po eni strani bomo osveščali prebivalce glede branja in uporabe informacij na živilih, po drugi strani pa spodbujalli nosilce živlske dejavnosti k reformulaciji živil in posledično na izboljševanje ponudbe zdravju koristih izbir. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Program sofinancira:

MZZ

Inovativne rešitve za informirane odločitve: zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije VešKajJeš in nadgradnja z dodatnimi, za potrošnike koristnimi informacijami

Sodelujoče organizacije:

Financiranje:

Trajanje projekta:

  • 2019 - 2022

Opis projketa:

Spodbujanje potrošnikov, da pri izboru živil upoštevajo prehransko sestavo živil, predstavlja velik potencial za varovanje javnega zdravja. Po eni strani potrošniki z izborom zdravju koristnejših izbir podpirajo zdravje njih samih in članov njihovega gospodinjstva, po drugi strani pa večja potrošnja zdravju koristnejših izbir vpliva na razpoložljivost in cenovno dostopnost tovrstnih živil za druge prebivalce. Povečano povpraševanje namreč povzroči večjo zanimivost proizvodnje tovrstnih živil za proizvajalce, večja prodaja lahko zniža stroške proizvodnje (proizvodnja večjih serij), hkrati pa so tudi trgovska podjetja pripravljena bolje prodajanim živilom ponuditi večje površine svojih polic. Vse skupaj predstavlja krog, ki ga nadzira prav potrošnik s svojimi izbirami. Bolj ko bodo potrošniki posegali po bolj zdravih živilih, večja bo njihova razpoložljivost in bolj konkurenčni bodo morali biti tovrstni izdelki.

Bistvena sprememba za potrošnike v zadnjih letih je, da je od decembra 2016 na veliki večini predpakiranih živil postalo obvezno označevanje hranilne vrednosti živil. To pomeni, da imajo potrošniki na označbah živil enostaven dostop do podatkov, na osnovi katerih lahko presodijo primernost prehranske sestave živila. Kljub temu pa za prebivalce zdrave izbire še vedno predstavljajo velik izziv, k čemur prispevajo različni vzroki. Ključen problem pri tem predstavlja predvsem neosveščenost potrošnikov, ki označb živil pogosto ne berejo, ali pa na označbah predstavljenih informacij niso sposobni kritično ovrednotiti. Upoštevajoč Uredbo (ES) št. 1169/2011 morajo proizvajalci na predpakiranih živilih zagotoviti informacije o količini vsebovane energije in posameznih hranil (snovi), vendar je relativno zahtevna naloga za potrošnika, da samostojno interpretira ali je navedena količina vsebovanih hranil visoka/nizka/ustrezna glede na njegove potrebe. Rezultati raziskav so pokazali, da označevanje hranilne vrednosti na označbah živil sicer predstavlja potencial za izboljševaje prehranskih navad, bistveno večji potencial pa predstavljajo interpretacije hranilne vrednosti z različnimi orodji, med katerimi izstopa predvsem t.i. prehranski semafor (ang. Food Traffic Light Labeling System). Pri zagotavljanju ustreznega razumevanja označb živil s strani potrošnikov je sicer tudi več drugih izzivov, od uporabe prostovoljnih elementov na označbah, ki so lahko napačno interpretirani, pa do težav s čitljivostjo (npr. ob slabovidnosti), saj je velikost pisave na označbah živil relativno majhna. Upoštevajoč razvoj na področju sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, so za naslavljanje opisanih težav najrazvitejše države za pomoč potrošnikom že vzpostavile mobilne aplikacije, ki se izjemno hitro razvijajo.

Celokupni cilj programa "Inovativne rešitve za informirane odločitve" je spodbujanje prebivalcev Slovenije, da spremljajo podatke o sestavi živil in jim olajšati interpretacijo teh informacij, ter na ta način spodbujati zdrave izbire in posledično tudi spodbujati reformulacijo živil. Navedeno bomo dosegli tako, da bomo prebivalcem z uporabo sodobnih tehnologij (mobilna aplikacija) omogočili enostaven in hiter dostop do podatkov o sestavi živila, hkrati pa jim bomo tudi olajšali interpretacijo podatkov in na ta način spodbujali zdrave izbire. V praksi bo to pomeni, da potrošnik s pomočjo pametnega telefona in v ta namen razvite mobilne aplikacije poskenira črtno kodo živila in prejme povratne informacije o sestavi živila, vključno z interpretacijo podatkov o hranilni vrednosti na osnovi profiliranja s t.i. prehranskim semaforjem. V ta namen je že vzpostavljena podatkovna baza o sestavi živil, ki se redno ažurira.

Ključne aktivnosti predlaganega programa so:

  • (1) Ponudba predpakiranih živil se ves čas spreminja (prihajajo nova živila, proizvajalci pa prilagajajo tudi sestavo že obstoječih izdelkov), zato je potrebno podatkovno bazo neprestano posodabljati.
  • (2) Hkrati hitro napreduje tudi informacijska tehnologija, z njo pa na naše telefone vse pogosteje prihajajo prenovljeni operacijski sistemi. Redne avtomatske posodobitve telefonov prinašajo tudi spremembe za že naložene mobilne aplikacije, ki jih je potrebno prilagajati novim zahtevam. Zastarele aplikacije postanejo nefunkcionalne, ali celo prenehajo delovati. Zato je potrebno zagotoviti redno posodabljanje mobilne aplikacije. 
  • (3) Pomemben izziv je tudi dodatno razširjanje aplikacije med uporabnike. Da bomo pri tem uspešni ne bo dovolj, če ponudimo le delovanje obstoječe aplikacije. Nujno je aktivno vključevanje uporabnikov in identifikacija njihovih potreb, čemur mora slediti nadgradnja aplikacije, ki bo ponujala dodatne koristne rešitve za prebivalce. Naš cilj je prebivalce spodbujati, da bi pri izboru živil upoštevali njihovo prehransko sestavo, ter jim pomagati, da bi podatke iz označb živil znali ustrezno interpretirati. 
  • (4) Ob tem je potrebno primerno vključevati tudi nosilce živilske dejavnosti in jih spodbujati k povečanju ponudbe prehransko ustreznejših živil, saj bomo na ta način dosegli ne le uporabnike aplikacije, temveč vse prebivalce. Nosilcem živilske dejavnosti je potrebno omogočiti, da lahko hitro in ažurno prispevajo podatke o sestavi živil.

Mobilno aplikacijo so razvili in za njeno vzdrževanje skrbijo na Institutu »Jožef Stefan«, izjemno velik izziv pa predstavlja tudi vzdrževanje podatkovne baza s podatki o sestavi živil, ki je osnova za delovanje mobilne aplikacije. Na tržišču je namreč dostopnih več deset tisoč živil, neposredna uporaba tujih podatkovnih baz pa ni mogoča, saj je na našem tržišču veliko lokalno proizvedenih živil, pa tudi živila mednarodnih proizvajalcev se med državami lahko precej razlikujejo. Podatkovna baza združuje obstoječe domače podatkovne baze, vključno z bazo Odprte platforme za klinično prehrano (OPKP), s čemer bodo tudi v bodoče pokrita vsa najbolj pogosto kupljena živila. Dodatno so k posredovanju podatkov povabljeni tudi proizvajalci živil in trgovci, ki na ta način zagotavljajo ažurnost svojih živil. Pri projektu dodatno sodelujemo tudi z GS1 Slovenija, neodvisno in nepridobitno organizacijo na področju globalnih standardov, v okviru katere se sinhronizira globalni e-katalog GDSN, ki je tudi osnova, da je posameznemu živilu dodeljena črtna koda. Podatkovni model baze je skladen z globalnimi standardi GS1, kar olajša vnos in izmenjavo podatkov. Vsi proizvajalci, ki podatke o hranilnih vrednosti živil posredujejo v globalni e-katalog GS1 GDSN, lahko te podatke deliljo avtomatizirano, brez dodatnega dela. Za ažurnost podatkovne baze lahko skrbijo tudi uporabniki mobilne aplikacije. Živila ki jih v bazi ni, jih za vpis lahko  predlagajo tudi potrošniki. 

Več informacij:

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.