HR | EN

Inštitut za nutricionistiko je v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije in Institutom "Jožef Stefan" začel izvajati nov raziskovalni program "Inovativne rešitve za informirane odločitve: Podpora potrošnikom pri spremljanju in vrednotenju podatkov o sestavi živil kot orodje za spodbujanje zdravih izbir". Informacije na označbah živilih lahko podpirajo potrošnike pri izboru živil z zdravju koristno sestavo, če jih potrošnik bere, razume in uporablja pri izboru živil. To je še posebej aktualno po uveljavitvi zakonodaje, ki je predpisala obvezno označevanje hranilne vrednosti na predpakiranih živilih. Pomembnost tovrstnih informacije je izpostavljena tudi v Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. V okviru programa "Inovativne rešitve za informirane odločitve" bomo naslavljali prav te izzive in po eni strani osveščali prebivalce glede branja in uporabe informacij na živilih, po drugi strani pa spodbujalli nosilce živlske dejavnosti k reformulaciji živil in posledično na izboljševanje ponudbe zdravju koristih izbir. Program financira Ministrstvo za zdravje RS.


Program sofinancira:                     

   MZ logo 250

Inovativne rešitve za informirane odločitve: Podpora potrošnikom pri spremljanju in vrednotenju podatkov o sestavi živil kot orodje za spodbujanje zdravih izbir

Sodelujoče organizacije:

Financiranje:

Trajanje projekta:

  • 2017 - 2019

Opis projketa:

Spodbujanje potrošnikov, da pri izboru živil upoštevajo prehransko sestavo živil, predstavlja velik potencial za varovanje javnega zdravja. Po eni strani potrošniki z izborom zdravju koristnejših izbir podpirajo zdravje njih samih in članov njihovega gospodinjstva, po drugi strani pa večja potrošnja zdravju koristnejših izbir vpliva na razpoložljivost in cenovno dostopnost tovrstnih živil za druge prebivalce. Povečano povpraševanje namreč povzroči večjo zanimivost proizvodnje tovrstnih živil za proizvajalce, večja prodaja lahko zniža stroške proizvodnje (proizvodnja večjih serij), hkrati pa so tudi trgovska podjetja pripravljena bolje prodajanim živilom ponuditi večje površine svojih polic. Vse skupaj predstavlja krog, ki ga nadzira prav potrošnik s svojimi izbirami. Bolj ko bodo potrošniki posegali po bolj zdravih živilih, večja bo njihova razpoložljivost in bolj konkurenčni bodo morali biti tovrstni izdelki.

Bistvena sprememba za potrošnike v zadnjih letih je, da je od decembra 2016 na veliki večini predpakiranih živil postalo obvezno označevanje hranilne vrednosti živil. To pomeni, da imajo potrošniki na označbah živil enostaven dostop do podatkov, na osnovi katerih lahko presodijo primernost prehranske sestave živila. Kljub temu pa za prebivalce zdrave izbire še vedno predstavljajo velik izziv, k čemur prispevajo različni vzroki. Ključen problem pri tem predstavlja predvsem neosveščenost potrošnikov, ki označb živil pogosto ne berejo, ali pa na označbah predstavljenih informacij niso sposobni kritično ovrednotiti. Upoštevajoč Uredbo (ES) št. 1169/2011 morajo proizvajalci na predpakiranih živilih zagotoviti informacije o količini vsebovane energije in posameznih hranil (snovi), vendar je relativno zahtevna naloga za potrošnika, da samostojno interpretira ali je navedena količina vsebovanih hranil visoka/nizka/ustrezna glede na njegove potrebe. Rezultati raziskav so pokazali, da označevanje hranilne vrednosti na označbah živil sicer predstavlja potencial za izboljševaje prehranskih navad, bistveno večji potencial pa predstavljajo interpretacije hranilne vrednosti z različnimi orodji, med katerimi izstopa predvsem t.i. prehranski semafor (ang. Food Traffic Light Labeling System). Pri zagotavljanju ustreznega razumevanja označb živil s strani potrošnikov je sicer tudi več drugih izzivov, od uporabe prostovoljnih elementov na označbah, ki so lahko napačno interpretirani, pa do težav s čitljivostjo (npr. ob slabovidnosti), saj je velikost pisave na označbah živil relativno majhna. Upoštevajoč razvoj na področju sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, so za naslavljanje opisanih težav najrazvitejše države za pomoč potrošnikom že vzpostavile mobilne aplikacije, ki se izjemno hitro razvijajo.

Celokupni cilj programa "Inovativne rešitve za informirane odločitve" je spodbujanje prebivalcev Slovenije, da bodo spremljali podatke o sestavi živil in jim olajšati interpretacijo teh informacij, ter na ta način spodbujati zdrave izbire in posledično tudi spodbujati reformulacijo živil. Navedeno bomo dosegli tako, da bomo prebivalcem z uporabo sodobnih tehnologij (mobilna aplikacija) omogočili enostaven in hiter dostop do podatkov o sestavi živila, hkrati pa jim bomo tudi olajšali interpretacijo podatkov in na ta način spodbujali zdrave izbire. V praksi bo to pomenilo, da bo potrošnik s pomočjo pametnega telefona in v ta namen razvite mobilne aplikacije poskeniral črtno kodo živila in prejel povratne informacije o sestavi živila, vključno z interpretacijo podatkov o hranilni vrednosti na osnovi profiliranja s t.i. prehranskim semaforjem. V ta namen bo vzpostavljena ažurna podatkovna baza o sestavi živil.

Ključne aktivnosti predlaganega programa so:

  • (1) vzpostavitev ustrezne podatkovne baze s podatki o sestavi predpakiranih živil v skladu z evropskimi standardi. Podatki o sestavi živil bodo kompletirani (1) na osnovi obstoječih podatkovnih baz, (2) na osnovi podatkov, ki jih bodo posredovali neposredno proizvajalci in trgovci, (3) in na osnovi dodatnega zbiranja podatkov neposredno na prodajnih mestih, vključno s t.i. »crowd-sourcing« principom (vključevanje uporabnikov, ko bo aplikacija vzpostavljena).
  • (2) Razvoj mobilne aplikacije, ki bo potrošnikom omogočila hitro in enostavno interpretacijo podatkov o hranilni sestavi predpakiranih živil - brez prepisovanja podatkov iz označb. V praksi bo šlo za nadgradnjo obstoječe aplikacije Veš kaj ješ, ki doslej ni vključevala povezave s tako kompleksno podatkovno bazo.
  • (3) Ustrezna promocija aplikacije in podporne aktivnosti, s katerimi bomo prebivalce spodbujali k prebiranju označb živil, tudi s pomočjo razvite mobilne aplikacije.
 
Mobilno aplikacijo razvijajo na Institutu »Jožef Stefan«, izjemno velik začetni izziv pa predstavlja tudi vzpostavitev podatkovne baza s podatki o sestavi živil, ki bo osnova za delovanje mobilne aplikacije.Na tržišču je namreč dostopnih več deset tisoč živil, neposredna uporaba tujih podatkovnih baz pa ni mogoča, saj je na našem tržišču veliko lokalno proizvedenih živil, pa tudi živila mednarodnih proizvajalcev se med državami lahko precej razlikujejo. Podatkovna baza bo združila obstoječe domače podatkovne baze, vključno z bazo Odprte platforme za klinično prehrano (OPKP), s čimer bodo pokrita vsa najbolj pogosto kupljena živila. Dodatno so k posredovanju podatkov povabljeni tudi proizvajalci živil in trgovci, ki bodo na ta način zagotovili ažurnost svojih živil. Pri projektu dodatno sodelujemo tudi z GS1 Slovenija, neodvisno in nepridobitno organizacijo na področju globalnih standardov, v okviru katere se sinhronizira globalni e-katalog GDSN, ki je tudi osnova, da je posameznemu živilu dodeljena črtna koda. Podatkovni model baze bo skladen z globalnimi standardi GS1, kar bo olajšalo vnos in izmenjavo podatkov. Vsi proizvajalci, ki bodo podatke o hranilnih vrednosti živil posredovali v globalni e-katalog GS1 GDSN, bodo torej lahko te podatke delili avtomatizirano, brez dodatnega dela. Za ažurnost podatkovne baze bodo lahko skrbeli tudi uporabniki mobilne aplikacije. Živila ki jih v bazi ne bo, bodo za vpis lahko namreč predlagali tudi potrošniki, proizvajalcem pa bo omogočeno urejanje podatkov za njihove izdelke. 
 
Več informacij:
Inštitut za nutricionistiko, Tržaška cesta 40, 1000 Ljubljana - e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.