HR | EN

Včeraj, 20.3.2018 je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih. Prepoved bo polno uveljavljena 4. aprila 2019, po poteku enoletnega prehodnega obdobja. Potrebo po tovrstni prepovedi potrjujejo tudi zadnji rezultati državnega raziskovalnega Trans maščobe v živilih , ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko, financirajo pa Ministrstvo za zdravje, Javna agencija za raziskovalno dejavnost in družba Mercator. Rezultati, ki so bili prejšnji teden objavljeni v zelo ugledni znanstveni reviji Nutrients kažejo, da se je v več kategorijah predpakiranih živil v zadnjih dveh letih pogostost uporabe delno hidrogeniranih maščob sicer zmanjšala, v nekaterih pa se je žal celo povečala. Tudi kemijske analize živil kažejo, da se trans maščobne kisline še vedno nahajajo ne le v predpakiranih, temveč tudi v številnih neprepakiranih živilih, npr. v nekaterih burekih, rogljičkih in drugih pekovskih izdelkih. Z izborom ustreznih surovin in postopkov priprave je vsa tovrstna živila mogoče proizvesti tako, da ne bodo presegala zakonsko predpisane omejitve 2 g trans maščobnih kislin na 100 g skupnih maščob.

Projekt sofinancira:

logo MZ

Trans maščobe so posebna vrsta maščob, ki ni potrebna za delovanje človeškega telesa, v hrani pa se naravno nahajajo v precej nizkih količinah. Številne raziskave so pokazale, da trans maščobne kisline povečujejo raven krvnega holesterola ter znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, ter drugih kroničnih bolezni. Na tej osnovi so bila izdana strokovna priporočila, da je potrebno količino trans maščobnih kislin v živilih zmanjšati na najmanjšo možno vrednost, čemur se postopoma prilagaja tudi živilska industrija. Pomemben vir trans maščobnih kislin predstavljajo predvsem industrijsko dodane delno hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja, ki jih še vedno lahko najdemo v številnih živilih na slovenskem tržišču. Prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalnega projekta Trans maščobe v živilih, Inštitut za nutricionistiko: »Pred nekaj dnevi smo v izjemno ugledni znanstveni reviji Nutrients objavili najnovejše rezultate ocene stanja v Sloveniji. Spremljali smo spremembe pri uporabi delno hidrogeniranih maščob od leta 2015, ko se je bistveno okrepilo ozaveščanje prebivalcev in nosilcev živilske dejavnosti o škodljivosti trans maščob, tudi zaradi izvajanja raziskovalnega projekta Trans maščobe v živilih. Ugotovili smo, da se delno hidrogenirane maščobe še vedno dodajajo predvsem v vaflje, piškote, prigrizke, različne namaze in slaščice, kjer smo med letoma 2015 in 2017 opazili celo povečanje uporabe.«

Da je problem aktualen potrjujejo tudi rezultati kemijskih analiz živil. Prof. dr. Rajko Vidrih, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: »V okviru raziskovalnega projekta smo izvedli tudi kemijske analize številnih živil. Medtem ko margarine v maloprodaji skoraj več ne vsebujejo trans maščobnih kislin, smo večje količine teh škodljivih maščob našli ne le v že izpostavljenih predpakiranih živilih, temveč tudi v nepredpakiranih, ki nimajo deklaracije, zato pri njih potrošnik tudi nima vpogleda v sestavine. Najpogostejši trans maščobni kislini v analiziranih vzorcih sta bili izomeri, ki sta tudi najbolj zdravju škodljivi. Rezultate naših analiz so potrdili tudi v laboratoriju dr. Matthiasa Schreinerja na Dunajski Univerzi BOKU.«
 
Zmanjšanje količine trans maščob v živilih je Slovenija uvrstila tudi med strateške cilje Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 »Dober tek Slovenija«, ki je med ukrepi predvidel možnost zakonodajne omejitve trans maščob. Ministrstvo  za zdravje je z namenom ocene tveganja, ki ga za zdravje prebivalstva lahko predstavljajo trans maščobne kisline v živilih, podprlo državni raziskovalni projekt. Državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik, Ministrstvo za zdravje: "Ocena tveganja za zdravje je pokazala, da vnos trans maščob pri splošni populaciji ni kritičen, vendar pa potrošniki, ki v veliki meri uživajo živila z visoko vsebnostjo trans maščob že lahko dosežejo kritično količino. Ker so trans maščobe  prepoznane kot eden izmed glavnih dejavnikov za razvoj srčno-žilnih bolezni smo zadovoljni, da smo s predpisom omejili njihovo vsebnost. Na ta način bomo prispevali k boljšemu zdravju prebivalcev. Z nacionalnimi podatki smo dosegli, da bo predpis veljal za vsa živila, ki se prodajajo v Sloveniji, ne glede na to, v kateri državi so proizvedena. S tem bomo omejili prodajo problematičnih živil tudi tujih proizvajalcev in ne zgolj domačih.«
 
Minister mag. Dejan Židan je ob tem dejal, da je sistem nadzora nad izvajanjem določb pravilnika vzpostavljen, vključen v program dela nadzornih organov in naveden, kot ena od prioritet dela, kar kaže na visoko zavedanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede varovanja potrošnikov. »Uživanje trans maščob je prepoznan dejavnik tveganja za zdravje in varnost potrošnikov, zato je potrebno to tveganje obvladovati. Sprejemanje ustreznih predpisov je učinkovit ukrep za zmanjševanje tveganj in varstvo potrošnikov. Sprejem tega predpisa predstavlja še en uspeh k zagotavljanju pravic potrošnika do varnosti, obveščenosti in izbire.« Ker takšen predpis presega na ravni Evropske unije uveljavljene standarde, ga je bilo potrebno notificirati pri Evropski komisiji. MKGP, ki je pristojno za področje varne hrane, je izvedlo postopek notifikacije predpisa na nivoju Skupnosti. Postopek notifikacije je bil končan februarja letos, kar je bilo osnova za sprejetje Pravilnika, ki bo stopil v veljavo 4. aprila. Pravilnik določa, da so živila, ki so dana v promet pred uveljavitvijo tega pravilnika, lahko brez izpolnjevanja zahtev pravilnika v prometu do porabe zalog in največ dvanajst mesecev od uveljavitve tega pravilnika. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pristojni organ za izvajanje nadzora nad določbami pravilnika, je navedeno področje že vključila v program dela in jih opredelila kot področje, ki zahteva posebno pozornost pri nadzoru.
 
Uveljavitev pravilnika je zelo pomemben javno-zdravstveni ukrep, ki bo ščitil vse prebivalce Slovenije. Izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): »Izpostavljenost prebivalcev trans maščobam je nepotrebna in ogroža zdravje ljudi. Uživanje trans maščob poviša koncentracijo »slabega« LDL holesterola in hkrati zniža koncentracijo »dobrega« HDL holesterola. Trans maščobe so dejavnik tveganja tudi za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, povezane pa so tudi z nastankom nekaterih vrst raka (dojka, debelo črevo), preeklampsije pri nosečnicah in z astmo in alergijami pri otrocih.« Prof. dr. Zlatko Fras, Univerzitetni klinični center, je glede tega dodal: »Primer Danske, kjer je bila takšna zakonska omejitev uveljavljena že pred leti, dokazuje, da je na ta način možno ne le zmanjšati stroške zdravstvene oskrbe, temveč tudi preprečiti marsikatero prezgodnjo smrt.«
 
O projektu Trans maščobe v živilih
Ključni cilji projekta »Trans maščobe v živilih in njihov populacijski vnos - implikacije za javno zdravje" so ugotoviti prisotnost trans maščob v živilih v Sloveniji, določiti izpostavljenost različnih skupin prebivalstva trans maščobam in zagotoviti podatke, potrebne za zakonsko ureditev tega področja. Projekt vodi Inštitut za nutricionistiko, raziskovalni partnerji pa so še Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF), Univerzitetni Klinični center v Ljubljani (UKC Ljubljana), ter Institut »Jožef Stefan« (IJS). Projekt sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za zdravje RS, finančno pa ga je podprla tudi družba Mercator. Iztok Verdnik, pomočnik predsednika uprave Mercatorja za korporativno komuniciranje: »Mercator se kot največji slovenski trgovec zaveda pomena ustrezne prehrane ljudi in v svoji ponudbi za potrošnike zagotavlja izbor kakovostne hrane v skladu s sodobnimi dognanji in smernicami strokovnih prehranskih organizacij. Zato je Mercator že ob samem začetku podprl nacionalni projekt Trans maščobe v živilih. Z uveljavitvijo zakonske omejitve količine trans maščob v Sloveniji se začenja še en zelo pomemben premik za dobrobit potrošnikov, v Mercatorju pa smo veseli, da pri njem sodelujemo.«
 
Dodatne informacije:
  • Zadnji rezultati raziskav, pravkar objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nutrients:
    Nina Zupanič, Maša Hribar, Urška Pivk Kupirovič, Anita Kušar, Katja Žmitek, Igor Pravst (2018). Limiting trans fats in foods: Use of partially hydrogenated vegetable oils in prepacked foods in Slovenia. Nutrients 10 (3): 355; doi:10.3390/nu10030355. URL: http://www.mdpi.com/2072-6643/10/3/355/pdf