Nov model prehranjevanja
Z razvojem znanstvenega in tehnološkega napredka na področju zdravja in prehrane, se več pozornosti posveča razvijajočemu se področju nutrigenomike. Znanost nutrigenomike vključuje uporabo informacij o človeškem genomu v povezavi z načrtovanjem prehrane in zagotavljanjem zdravja posameznika na način, da se oblikujejo individualizirana prehranska priporočila. Takšen način prehranjevanja dolgoročno lahko predstavlja možnost za omejevanje tveganj za razvoj bolezni in ohranjanja zdravja. Prehrana namreč postaja vseživljenjska skrb vsakega posameznika. Ponudba tovrstnih storitev bo posameznikom omogočila izbirati in uživati zanje primerno hrano. Ponudba trga pa je še precej asimetrična - na eni strani aktivna promocija zdravih načinov priprave hrane in prehranskih navad, na drugi pa še vedno široka ponudba pred-pripravljene, visoko predelane nezdrave hrane, še posebej v urbanih območjih.
Funkcionalna hrana
Izraz “funkcionalna hrana” ni povsem jasno definiran. Uporablja in oglašuje se kot hrana z ugodnim vplivom na zdravje, ki presega tradicionalno hranilno vrednost živil. Sestavine živil, ki so pri tem izpostavljene, so vitamini, rastlinski steroli, omega-3 maščobne kisline in druge snovi. Primer funkcionalnih živil so npr. probiotični jogurti, sadje in zelenjava ter žitna zrna z višjim vsebnostmi hranil ter obogatena živila in prehranska dopolnila. Potencial funkcionalne hrane za zagotavljanje in ohranjanje zdravja ima pomembno mesto tudi v raziskovalni sferi, istočasno pa poteka tudi razvoj novih »funkcionalnih« izdelkov v živilskem sektorju.
Vegetarijanstvo - veganstvo – brez glutena
Čedalje več ljudi iz različnih razlogov ne uživa mesa. Mnogi se za vegetarijansko ali vegansko prehrano odločijo iz zdravstvenih razlogov ali razlogov, povezanih s trajnostjo/ekologijo, nekateri pa tudi zaradi gurmanskih užitkov. Evropski projekt »Vooking« razvija nov koncept zasnove kuhinj za zagotavljanje pozitivnega vpliva na prehranjevalne navade in novih načinov priprave hrane. Nakazuje se, da bo prehranjevanje »brez glutena« postalo trend. Pri tem bodo starodavna hranljiva žita, kot sta kvinoja in amarant, nadomestila pšenico. Število ljudi, ki ne smejo uživati glutena iz zdravstvenih razlogov, je znatno manjše v primerjavi s tistimi, ki jim gluten sicer ne povzroča zdravstvenih težav, vendar sem mu kljub temu izogibajo. Pogosto gre pri tej supini ljudi za odločitev o takšnem načinu prehranjevanja na podlagi, t.i. »modnih« prehranjevalnih smernic ali življenjskega sloga. Navedeno dejstvo je zagotovo aktualno za živilsko industrijo.
Izdelki za manjša gospodinjstva
Zaznati je trend povečanega števila manjših “družinskih enot” oz. enočlanskih gospodinjstev, na kar kažejo podatki Nemčije in Velike Britanije. Takšna sprememba posebej vpliva na obseg in vrsto povpraševanja, ne samo po hrani, temveč tudi po stanovanjih in lahko dodatno zaostri stanovanjsko problematiko. Nove oblike gospodinjstev, ki nastajajo kot posledica ločitev, poznega starševstva ali zunajzakonske skupnosti spreminjajo strukturo tradicionalnega gospodinjstva in družine. V gospodinjstvih z enim odraslim so pogosto mladi nezaposleni posamezniki ali ostareli in upokojeni posamezniki. V takšnih gospodinjstvih se priprava hrane lahko dojema kot negospodarna, pogosto je zato aktualno poseganje po pred-pripravljeni hrani v sveži ali zamrznjeni obliki, ki je že pripravljena za zaužitje in je ni potrebno posebej pripravljati.
Spremembe nakupovalnih kanalov
Digitalizacija in tehnološki napredek proizvodnje živil ter inovativni poslovni modeli za distribucijo individualiziranih ali posamezniku prilagojenih izdelkov, spreminjajo vedenjske navade potrošnikov. Razmah v razpoložljivosti nakupnih kanalov prinaša dodatne možnosti za nakupovanje. Prav tako postaja, zaradi povečanega obsega rabe prenosnih naprav, priložnostno nakupovanje vse pomembnejše, ne glede na vrsto izdelka. Pri tem so pri sprejemanju odločitev za nakup odločilnega pomena kraj, čas in čustva uporabnika. V prihodnje je pričakovati spremembe v razmerjih med različnimi nakupnimi kanali kot so specializirane trgovine na drobno, tedenske tržnice/neposredna prodaja na kmetijah, spletno nakupovanje ter trgovine z mešanim blagom.
Vpliv družbenega mnenja na nakupovalne navade potrošnikov
Medsebojno komuniciranje in posvetovanje potrošnikov na družabnih omrežjih, je postalo prevladujoč dejavnik demokratizirane potrošnje in usmerjenih nakupnih odločitev za izdelke in storitve. Konkurenčne in komplementarne digitalne platforme omogočajo dostop do pregledno predstavljenih in podrobnih informacijah o izdelkih in storitvah. Obenem so ponudniki izdelkov in storitev združili digitalne in fizične izkušnje nakupovanja v obliko virtualnega nakupovanja, ki vključuje niz posamezniku prilagojenih visoko-kakovostnih interakcij, ki ga vodijo pri sprejemanju nakupnih odločitev.
Koncept “naredi sam” kot konkurenca industrijski proizvodnji
Vse več ljudi po vsem svetu, bodisi v lastni režiji ali manjših skupnostih, začenja s pridobivanjem dobrin in opravljanjem storitev v lastni režiji, kar pomeni, da teh izdelkov in storitev več ne kupujejo. Na takšen način raznovrstne dobrine, kot so oblačila, programska oprema in energija, neposredno proizvajajo ali popravljajo posamezniki in posledično in potrošnje novih izdelkov. Meje med potrošniki in proizvajalci s tem izginjajo, v ospredje pa stopata individualna ustvarjalnost in ponovno odkrivanje lokalnih obrtniških tradicij. V živilskem sektorju “naredi sam” ne pomeni kuhanja, temveč konzerviranje in shranjevanje živil, ki bi jih sicer potrošniki kupili v supermarketih. To so na primer vložnine, konzervirana živila in fermentirane jedi.
Družbena odgovornost
Predvidevanja politične znanosti in ekonomije še vedno vodijo k razmišljanju, da gospodarska rast vodi v povečano blaginjo družbe. Razmišljanje je podprto z dejstvom, da rast zagotavlja nova delovna mesta, naraščajoči prihodek in družbeni sistem, ki omogoča pokrivanje osnovnih potreb. Nedavna odkritja kažejo, da to ne drži povsem. V ospredje stopajo vprašanja “družbene odgovornosti”, “kakovosti življenja” in “kvalitativne rasti” (protiutež gospodarski rasti). Raziskovalci se pri tem sprašujejo, katere osebne, socialno-ekonomske in politične okoliščine ovirajo sprejemanje odločitev za zmerno porabo in hkrati preoblikujejo definicijo termina »ugodno/dobro življenje« ter ugotavljajo, kako preseči ovire, da bi omenjeno lahko dosegli.
Počasnejši tok življenja in umirjanje
Umirjanje je tukaj mišljeno kot družbeno vedenje ali trend v smeri preprostejšega življenja. Poudarja se pomen ugodnejšega razmerja med prostim časom in delom, pri čemer se v zameno za sledenje ekonomskemu uspehu, osredotoča na življenjske cilje, kot so osebna izpolnitev in vzpostavljanje odnosov. V praksi gre za podoben pristop kot pri konceptu »Počasnejši tok življenja«, katerega vodilo je zmanjšati tempo življenja in iz človekovega življenja odstraniti vse nebistveno. Pri tem nikakor ne gre za radikalno zavračanje in izstopanje iz družbe, ampak za postopno vpeljavo premišljenih korakov za zmanjšanje delovne obremenitve v smeri individualno sprejemljive ali želene ravni ter posledično izkoristiti pridobljeno svobodo za večjo raznolikost življenja in njegovo smiselnost.
Povečana pojavnost nenalezljivih bolezni
Življenjske razmere v industrializiranih državah botrujejo k povečanju pojavnosti bolezni. Povečini gre za nenalezljive bolezni, katerih posledica je pogosto tudi začasna ali zgodnja upokojitev. Sem spadajo bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen tipa 2 in motnje hranjenja. Nov hitro vzpenjajoč se vzrok nezmožnosti za delo pa postajajo tudi duševne bolezni. Trend pa ni omejen zgolj na starejše prebivalstvo, ampak do obolevnosti prihaja tudi že v mladih in srednjih letih. Dejavnikov za razvoj bolezni je več, najpomembnejši med njimi pa so onesnaženost okolja, podhranjenost, hrup, pomanjkanje gibanja, spremembe delovnih pogojev, alkohol, nikotin in drugo.
Urbanizacija
Na splošno se rast svetovnega prebivalstva upočasnjuje, vendar je pričakovati, da se bo rast v nekaterih regijah nadaljevala še naprej, tudi po letu 2050 in v naslednjem stoletju. Trenutno živi več prebivalstva v urbanih okoljih kot na podeželju in ta razkorak naj bi se v bodoče še povečal. Posledice urbanizacije so med drugim povečana poraba virov, večja občutljivost za naravne in druge katastrofe ter upadanje števila rojstev. Prinaša pa tudi spremembe v prehranjevalnih vzorcih in močan vpliv na prehranske sisteme.
Predstavljeni trendi agroživilskega sektorja na temo Ponudba in potrošniki so del nabora več trendov, ki so zbrani v publikaciji »50 trends influencing Europe's food sector by 2035«. Več o publikaciji in preostalih tematskih sklopih lahko preberete tukaj.
Več o projektu: https://www.fox-foodprocessinginabox.eu/
