Delovanje in uporabnost slovenske podatkovne baze o sestavi predpakiranih živil

Že od leta 2011 kot del širšega raziskovalnega programa redno zbiramo podatke o sestavi predpakiranih živil in na ta način spremljamo trende na živilskem tržišču. 

Kot ključni identifikator živil se pri tem uporablja EAN koda. Vse pomembnejši so pri tovrstnem zbiranju podatkov tudi podatki o živilih, ki jih posredujejo nosilci živilske dejavnosti, ključni vir podatkov v bazi pa so sicer informacije na embalažah živil v maloprodaji. Na Inštitutu za nutricionistiko zbiramo te podatke s popisi v živilskih trgovinah, tudi v večjih trgovskih verigah. Zadnjo takšno raziskavo smo izvedli v trgovinah Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Lidl in Eurospin, pri čemer smo zbrali podatke za več kakor 28.000 različnih predpakiranih živil in pijač. Podatke zbiramo ob podpori raziskovalnega programa in projektov inštituta, ki jih sofinancirajo Javna agencija za raziskovalno dejavnost, Ministrstvo za zdravje in Evropska komisija. Zbiranje podatkov sicer poteka tudi v okviru brezplačne spletne aplikacije VešKajJeš pri kateri inštitut sodeluje z Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) in Institutom »Jožef Stefan« (IJS). Preko aplikacije lahko uporabniki pošiljajo označbe novih ali spremenjenih živil, katerih sestava je potem preko orodja Bazil, ki ga je razvil IJS, na voljo drugim uporabnikom mobilne aplikacije. Mobilna aplikacija VešKajJeš ima več deset tisoč uporabnikov, ki so v sistem posredovali že podatke o okrog 10.000 novih živilih.

gs1

Izziv na tem področju predstavljajo predvsem hitr spremembe na živilskem trgu. Pri popisu živil na trgu leta 2020 je bila na tržišču le še polovica živil, ki so bila prisotna tudi leta 2017, kar kaže tudi na pomembnost dodatnih virov podatkov, ki zagotavljajo večjo ažurnost.

gs12

Zbrani podatki so uporabni tudi za živilska podjetja, ki iščejo informacije o živilih za namen rabe primerjalnih prehranskih trditev, s katerimi želijo izpostaviti lastnosti, privlačne potrošnikom (npr. nižja vsebnost sladkorja v primerjavi s podobnimi izdelki, ipd.). Primer uporabe zbranih podatkov pa je tudi aplikacija VešKajJeš, kjer potrošniki preko skeniranja črtne kode izdelkov lahko pridobijo podatke o sestavi živila v obliki prehranskega semaforja, ki potrošnika opozori glede morebitne visoke vsebnosti določenega hranila (npr. sladkorja, soli, maščob) v izdelku.

 

Več

 

 

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

 

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

 

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.