Delovanje in uporabnost slovenske podatkovne baze o sestavi predpakiranih živil

Na Inštitutu za nutricionistiko že od leta 2011 kot del širšega raziskovalnega programa redno zbiramo podatke o sestavi predpakiranih živil, kar nam med drugim omogoče spremljanje trendov na živilskem tržišču. 

Kot ključni identifikator živil se pri tem uporablja črtna koda živil. Ključni vir podatkov zaenkrat predstavlajo informacije iz embalaž živil v maloprodaji, vendar pa vse pomembnejši vir predstavljajo tudi podatki, ki jih posredujejo nosilci živilske dejavnosti. Na Inštitutu za nutricionistiko največji del podatkov zberemo s popisi v živilskih trgovinah, predvsem v večjih trgovskih verigah. Zadnjo takšno raziskavo smo izvedli v trgovinah Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Lidl in Eurospin, pri čemer smo zbrali podatke za več kakor 28.000 različnih predpakiranih živil in pijač. Podatke zbiramo ob podpori raziskovalnega programa in projektov inštituta, ki jih sofinancirajo Javna agencija za raziskovalno dejavnost, Ministrstvo za zdravje in Evropska komisija. Zbiranje podatkov sicer poteka tudi v okviru brezplačne spletne aplikacije VešKajJeš, ki smo jor razvili skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) in Institutom »Jožef Stefan« (IJS). Preko aplikacije lahko uporabniki pošiljajo označbe novih ali spremenjenih živil, katerih sestava je potem preko orodja Bazil, ki ga je razvil IJS, na voljo drugim uporabnikom mobilne aplikacije. Mobilna aplikacija VešKajJeš ima več deset tisoč uporabnikov, ki so v sistem posredovali podatke že za preko 10.000 novih živil.

gs1

Izziv na tem področju predstavljajo predvsem hitr spremembe na živilskem trgu. Pri popisu živil na trgu leta 2020 je bila na primer na tržišču le še polovica živil, ki so bila prisotna tudi leta 2017, kar kaže tudi na pomembnost dodatnih virov podatkov, ki zagotavljajo večjo ažurnost.

gs12

To potrjuje pomembnost dodatnih virov podatkov, s katerimi bi zagotovili ažurno bazo podatkov o sestavi predpakiranih izdelkov. Razvoj na tem področju podpira tudi evropski projekt »Food Nutrition Security Cloud« (FNS Cloud), ki združuje 32 partnerjev iz 14 držav. Med njimi smo tudi trije partnerji iz Slovenije – poleg Inštituta za nutricionistiko še IJS in GS1 Slovenija.

Uporaba podatkov

Poudariti je treba, da podjetja niso le pomemben vir podatkov o sestavi živil, temveč so tudi pogosti uporabniki podatkovnih baz o sestavi živil na trgu. Ti podatki namreč podpirajo reformulacijo in razvoj
novih izdelkov, ključni pa so tudi pri oblikovanju primerjalnih prehranskih trditev.

Primer uporabe podatkovne baze za živilska podjetja

Da bi podjetje za svoje živilo s primerjalno prehransko trditvijo izpostavilo njegovo lastnost, atraktivno za potrošnike, mora v mnogih primerih uporabiti primerjavo s podobnimi živili na trgu. Na primer, da za sadni jogurt utemelji uporabo prehranske trditve, da ima izdelek nižjo vsebnost sladkorja od povprečnega jogurta na trgu, mora poznati sestavo ostalih izdelkov na trgu. Pri tem se lahko uporabijo podatki iz popisov živil, ki so torej podlaga za oblikovanje zakonodajno skladnih trditev

Primer uporabe podatkovne baze za prebivalce in ponudnike informacijskih tehnologij

Lep primer uporabe podatkovne baze o sestavi predpakiranih živil v Sloveniji je brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš. Uporabnik aplikacije s kamero mobilnega telefona skenira črtno kodo živila. Na podlagi skenirane številke GTIN aplikacija iz podatkovne baze Bazil v realnem času pridobi podatek o sestavi skeniranega živila in ga prikaže uporabniku v barvah prehranskega semaforja, pri čemer ga opozori o morebitni visoki vsebnosti posameznih ključnih hranil. Če podatki o sestavi izdelka še niso v podatkovni bazi, aplikacija omogoči uporabniku pošiljanje podatkov iz označbe v obdelavo za vnos v bazo. Podatki o sestavi živil so zanimivi tudi za druga sodobna informacijska orodja, npr. za aplikacije, ki omogočajo beleženje vnosa hranil ali na drug način podpirajo zdrav življenjski slog

 Več informacij

  • Predstavitev programa v reviji GS1 Slovenija (v Slovenskem jeziku)
  • Predstavitev infrastrukturnega programa na spletni strani: https://www.nutris.org/clas/
  • Natančna predstavitev programa v znanstvenem članku (v angleščini): Pravst in sod. 2021. Branded Foods Databases as a Tool to Support Nutrition Research and Monitoring of the Food Supply: Insights From the Slovenian Composition and Labeling Information System. Frontiers in Nutrition. URL: https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fnut.2021.798576

Informacija o financiranju programa

Opisane raziskovalne aktivnosti podpirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (številka temeljnega raziskovalnega programa P3-0395 in infrastrukturnega programa IO-0054) ter raziskovalni in inovacijski program Evropske unije Obzorja 2020 (FNS-Cloud, Food Nutrition Security) (sporazum o dodelitvi sredstev 863059).

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

 

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

 

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.