Evropska prehranska veriga 2021

Organizacija Eurostat je izdala publikacijo »Ključne številke v evropski prehranjevalni verigi.« Publikacija je del Strategije »Od vil do vilic«, ki je sestavni del novega evropskega zelenega dogovora, ki stremi k temu, da bo Evropa prva podnebno nevtralna celina do leta 2050. Cilj strategije je vzpostaviti trajnostni prehranski sistem v Evropski uniji, ki bo pravičen, zdrav in okolju prijazen. V nadaljevanju predstavljamo nekaj zanimivosti iz publikacije.

Pridelava rastlin je občutljiva na vremenske razmere skozi celotno rastno dobo, pa tudi na druge dejavnike, kot so kakovost tal, razpoložljivost hranil in škodljivci. Ti dejavniki vplivajo tako na pridelke (količina požetih pridelkov na hektar obdelovalnih površin) kot tudi na njihovo kakovost.

Ker pa EU pokriva veliko območje s širokim razponom podnebja, se vpliv neugodnih razmer pri žetvi v eni regiji lahko izravna z boljšimi pogoji v drugi. V podatke za leto 2020 je bilo vključenih nekaj glavnih poljščin, pridelanih v EU – navadna pšenica in pira (119,1 milijona ton), sladkorna pesa (100,1  milijona ton), zrna koruze in mešanica koruznih storžev (67,8 milijona ton), sveža zelenjava (62,9 milijona ton; ne vključuje pridelave krompirja), ječmena (54,7 milijona ton) in krompirja (54,0 milijona ton).

crop production

Leta 2020 se je proizvodna cena žit v EU zvišala za 3,7 %, deloma zaradi manjše ponudbe žit (v primerjavi z letom 2019). Večje podražitve so bile zabeležene pri oljnicah (za 6,7 %) in pri sadju (za 15,1 %).

Nasprotno so se cene pri proizvajalcih oljčnega olja v letu 2020 znižale za 10,3 %, še bolj opazno pa je bilo to pri cenah krompirja (za 21,2 %).

indeksi

V okviru strategije EU »Od vil do vilic«, je Evropska komisija v postopku priprave predloga za revizijo Uredbe o dodatkih za uporabo v prehrani živali ((ES) št. 1831/2003) s ciljem zmanjšanja vpliva živinoreje na okolje. V sklopu priprave bo na primer pregledala tudi pravila za zmanjšanje odvisnosti od posameznih krmil, pridelanih na posekanih zemljiščih. Omenjena krmila nameravajo nadomestiti z alternativno krmo in rastlinskimi beljakovinami, pridelanimi v EU.

EU ima sicer precejšnjo populacijo živine: leta 2020 so na kmetijah EU našteli 146 milijonov glav prašičev, 76 milijonov glav goveda (govedo ali bivoli) in 75 milijonov glav ovac in koz.

livestock

Cena živil

Cena je za mnoge potrošnike ključni dejavnik pri izbiri živil, kar lahko vpliva tudi na izbiro bolj trajnostne in zdrave prehrane. Med letoma 2005 in 2020 so se cene življenjskih potrebščin v EU zvišale skupno za 26,7 %. Zvišanje cen živil in gostinskih storitev je bilo podobno ali celo višje: 26,9 % dvig cen za brezalkoholne pijače, 29,9 % za alkoholne pijače, 36,5 % za hrano in 39,3 % za gostinske storitve.

price

Odpadna hrana in izgube

Zmanjševanje izgub in odpadkov hrane je sestavni del Akcijskega načrta strategije »Od vil do vilic«.

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo kot tudi predelava hrane, pijač in tobaka je v letu 2018 proizvedlo 57 milijonov ton odpadkov v EU. Skupaj so te dejavnosti predstavljale 2,7 % vseh odpadkov iz proizvodnih dejavnosti. Odpadki, ki nastanejo pri predelavi hrane, pijače in tobaka, so se med letoma 2010 in 2016 zmanjšali za skoraj petino (19,3 % skupno). Od leta 2016 do 2018 pa se je količina odpadkov zopet povečala za 3,6 %. Količina odpadkov iz kmetijstva, gozdarstva in ribištva je bila med 2010 in 2018 razmeroma stabilna, odpadki so se tako zmanjšali le za 1,4 %.

odpad

 

Več

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

 

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

 

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.