Deset let Inštituta za nutricionistiko: Raziskovanje prehrane za več zdravja prebivalcev

Inštitut za nutricionistiko je bil kot neprofitni raziskovalni zavod ustanovljen konec leta 2009 z vizijo, da bi z vrhunsko raziskovalno dejavnostjo podpiral zagotavljanje varne in kakovostne hrane ter krepil javno zdravje, deloval povezovalno med sorodnimi organizacijami in aktivno ozaveščal prebivalce in spodbujal zdrav življenjski slog. V desetih letih smo vizijo tudi aktivno uresničevali. Na osnovi uspešnega dela smo pridobili javno koncesijo za izvajanje državnega raziskovalnega programa na področju prehrane in javnega zdravja, začeli smo izvajati državne, mednarodne in aplikativne raziskovalne projekte, hkrati pa smo tudi nosilci več državnih programov za spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Država je inštitut uvrstila med organizacije v javnem interesu na področju prehrane, uvrščeni pa smo bili tudi med kompetentne raziskovalne organizacije, ki nudijo strokovno podporo Evropski agenciji za varno hrano (EFSA). Vse od ustanovitve je inštitut tudi zelo aktiven na področju strokovnega izobraževanja, še posebej o izboljšanju sestave in predstavljanja živil.

Ob desetletnici ustanovitve predstavljamo izbor nekaterih dosežkov inštituta, na katere smo najbolj ponosni:

1. Državni raziskovalni program Prehrana in javno zdravje

Inštitut je raziskovalno skupino vzpostavil že kmalu po ustanovitvi, raziskovalna dejavnost pa se je bistveno okrepila z vzpostavitvijo državnega raziskovalnega programa »Prehrana in javno zdravje«. Program je nastal na pobudo Inštituta za nutricionistiko, v njegovo izvajanje pa so vključeni še Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, Univerzitetni klinični center v Ljubljani (Pediatrična klinika), Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF) in Visoka šola za storitve v Ljubljani. Program financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), raziskave pa so usmerjene v štiri tematske sklope: (a) razvoj metodologij prehranskih raziskav, (b) raziskovanje vedenjskega sloga in zdravstvenega statusa prebivalstva, (c) vrednotenje pristopov za učinkovito promocijo zdravih živil in zdrave prehrane ter (d) razvoj funkcionalnih živil. Raziskave so izrazito interdisciplinarne in povezane z več nacionlannimi in mednarodnimi raziskovalnimi projekti. Ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in ARRS tudi preko programa mladih raziskovalcev usposabljamo nove visoko-usposobljene kadre na našem znanstvenem področju, pri čemer sodelujemo z različnimi visokošolskimi inštitucijami, največ pa z UL BF. V desetih letih smo z lastnimi vlaganji zgradili sodobno infrstrukturo, ki nam omogoča vrhunske znanstvene raziskave. V okviru raziskovanega programa na inštitutu že od leta 2011 tudi natančno spremljamo spremembe na področju razpoložljivosti in kakovosti živil pri čemer se moramo za podporo zahvaliti trgovskim družbam, ki nam omogočajo dostop do izdelkov na trgovskih policah ter zbiranje podatkov v trgovinah. Z razvojem novih metod in obsežnih zbirk podatkov prispevamo k razvoju znanosti, na dokazih temelječim odločitvam države, hkrati pa podpiramo inovativnost gospodarstva. V svoje delo tudi aktivno vključujemo študente različnih šol in fakultet.

2. Podpora političnim odločevalcem: primer omejitve trans maščob v živilih

Mnoge raziskave na Inštitutu za nutricionistiko so aplikativne narave, saj so rezultati neposredno uporabni za prebivalce, državo, gospodarstvo in druge deležnike. Naše raziskave so pripomogle k sprejemanju nekaterih političnih odločitev, ki neposredno varujejo zdravje prebivalcev Slovenije. Dober primer je zakonodajna omejitev trans maščobnih kislin v živilih, ki je bila polno uveljavljena aprila 2019. Podlago za takšno odločitev so predstavljali rezultati aplikativnega raziskovalnega projekta »Trans maščobe v živilih«, ki smo ga vodili na Inštitutu za nutricionistiko, pri njem pa so sodelovali še Nacionalni inštitut za javno zdravje, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Institut Jožef Stefan in Univerzitetni klinični center Ljubljana. Projekt je, v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti 2015-2025 »Dober tek Slovenija«, financiralo tudi Ministrstvo za zdravje, dodatna financerja pa sta bila tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in družba Mercator d.d. Dokazali smo, da s skupnimi močmi in sodelovanjem deležnikov lahko naredimo velike premike na področju varovanja zdravja prebivalcev. Tovrstno sodelovanje se nadaljuje, pri čemer bi izpostavili nov projekt »Sladkor v prehrani«, ki naslavlja zelo aktualen javno-zdravstveni problem visokega vnosa sladkorja pri nekaterih skupinah prebivalcev ter učinkovitost prostovoljne reformulacije živil.

3. Raziskovanje prehranskih navad in identifikacija ključnih izzivov: primer preskrbljenosti z vitaminom D

Razumevanje prehranskih navad in preskrbljenosti prebivalcev s hranili omogoča raziskovanje povezav med prehrano in zdravjem, hkrati pa je tudi predpogoj za načrtovanje ukrepov za izboljšanje stanja. V povezavi s tem se je Inštitut za nutricionistiko pridružil konzorciju za izvedbo nacionalne prehranske raziskave Si.Menu, ki ga koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje. Raziskavo smo nadgradili z nacionalno raziskavo NUTRIHEALTH, v okviru katere spremljamo preskrbljenost prebivalcev z mikrohranili na osnovi analize bioloških vzorcev – krvi in urina. Dosedanji rezultati raziskave so pokazali precejšnja sezonska nihanja v preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D: med novembrom in aprilom približno štiri petine odraslih prebivalcev ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, medtem ko je bila med majem in oktobrom situacija precej boljša. Rezultati raziskave so predstavljali tudi pomembno izhodišče za, v letošnjem letu začet, nov raziskovalni projekt Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D, pri katerem sodelujemo z Visoko šolo za storitve, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana. Projekt poleg ARRS in MZ sofinancira tudi podjetje Valens. Rezultati tovrstnih raziskav prispevajo k identifikaciji ključnih prehranskih izzivov in pripravi ustreznih ukrepov.

4. Nacionalni portal www.prehrana.si in ozaveščanje prebivalcev

Čeprav se zavedanje o pomembnosti zdrave prehrane med prebivalci navidezno povečuje, je prostora za izboljšave še zelo veliko. V prehrani prebivalcev Slovenije je še vedno premalo zelenjave in prehranske vlaknine, ki sta pomembna varovalna dejavnika pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi, na drugi strani pa se pogosto zaužije preveč soli, sladkorja, pa tudi nasičenih maščob. Veliko oviro pri ozaveščanju prebivalstva predstavljajo nasprotujoče si, včasih celo zavajajoče informacije na področju prehrane, ki se pogosto, brez ustreznega preverjanja, objavljajo tako na spletu in v drugih medijih. Kot odgovor na to je Inštitut za nutricionistiko že konec leta 2011 vzpostavil portal Zdrava prehrana. Ob finančni podpori Ministrstva za zdravje smo portal leta 2016 nadgradili v Nacionalni portal o hrani in prehrani www.prehrana.si, ki prebivalcem v različnih življenjskih obdobjih ponuja verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane. Na portalu ni oglaševanje ali kakršnokoli drugačno komercialno obveščanje, edini namen je prebivalcem ponuditi verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane. Portal združuje vsebine, ki jih pripravljajo strokovnjaki iz različnih strokovnih institucij in področij, povzema pa tudi vsebine z drugih verodostojnih virov. Projekt izvajamo skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. V okviru projekta obveščamo tudi strokovno javnost in medije, prebivalce pa dosegamo uporabo družbenih omrežij, npr. omrežja Instagram in Facebook, kjer imamo že 60.000 sledilcev. V okviru izvajanja nacionalnega programa »Dober tek Slovenija« je Ministrstvo za zdravje konec leta 2019 odobrilo podaljšanje financiranja portala do leta 2023. V letu 2019 smo z namenom povečanja osveščanja o pomenu uravnoteženega načina prehranjevanja na inštitutu pripravili tudi serijo izobraževanj, namenjenih izobraževanju v podjetjih kot del promocije zdravja na delovnem mestu.

5. Mobilna aplikacija #VešKajJeš in podpora pri izboru zdravju koristnejših živil

Čeprav zakonodaja natančno opredeljuje obvezno označevanje predpakiranih živil tudi s hranilno vrednostjo, potrošniki teh informacij pogosto ne uporabljajo, bodisi ker jih ne razumejo, nimajo časa za primerjavo, ali pa jih niti ne opazijo. Znanstvene raziskave so že pred časom pokazale, da potrošniki tovrstne podatke pogosteje uporabljajo, če so prikazani v preprostejši in razumljivejši obliki. V ta namen je bil razvit sistem predstavitve hranilne vrednosti, ki ključne podatke označuje z barvami semaforja, od zelene do rdeče. Raziskovalci so namreč ugotovili, da pri tako prikazanih podatkih večina loči med »dobrim« in »manj dobrim« prehranskim profilom živila, kar omogoča izbor živil z ugodnejšo hranilno sestavo. V okviru programa Inovativne rešitve za informirane odločitve smo zato na Inštitutu za nutricionistiko skupaj z Institutom »Jožef Stefan« in Zvezo potrošnikov Slovenije razvili brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš, ki potrošniku v treh korakih v barvah semaforja predstavi prehranski profil izbranega živila. Aplikacija je povezana z obsežno podatkovno bazo, ki vsebuje informacije o sestavi predpakiranih živil. Potrošnik lahko bodisi v trgovini ali doma s kamero pametnega telefona fotografira črtno kodo živila, aplikacija pa mu v hipu prikaže ključne informacije o njegovi hranilni sestavi, pojasnjene v barvah prehranskega semaforja. Decembra 2019 je Ministrstvo za zdravje odobrilo nadaljevanje izvajanja programa do leta 2023, pa tudi večjo posodobitev aplikacije, v katero bodo prihodnosti zaj
financiranje posodobitve aplikacije in nadaljevanje izvajanja programa. Podpora prebivalcem pri lajšanju izbora zdravju koristnejših živil bo ostala ena od ključnih prioritet inštituta tudi v bodoče.

6. Spodbujanje izboljševanja sestave živil in izbor najbolj inovativnih živil

Že leta 2015 smo v sodelovanju z Biotehniško fakulteto in Ekonomsko fakulteto UL začeli izvajati ciljni raziskovalni projekt Ministrstva za zdravje Simboli na živilih kot orodje potrošnikom za lajšanje izbire zdravju koristnih živil, katerega rezultati so pokazali možne smeri razvoja nacionalnega simbola za označevanje zdravju koristnejših živil. Ključen naslednji korak na tem področju predstavlja nov raziskovalni projekt, financiran s strani Ministrstva za zdravje, Merila za dodeljevanje simbola za dodatno označevanje živil z ugodnejšo prehransko sestavo, v okviru katerega bomo skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravili izhodišča za uveljavitev nacionalne sheme. Pri določanju prehranskih kriterijev nacionalne sheme bomo upoštevali tako potrebe države in javno-zdravstvene vidike, kot potrebe prebivalcev, nosilcev živilske dejavnosti in drugih deležnikov. Cilje je razvoj sheme, ki bo po eni strani prebivalcem lajšala izbor bolj zdravih živil, po drugi strani pa spodbujala živilsko industrijo k izboljševanju sestave živil. Poleg izvajanja raziskav na tem področju, na inštitutu navedene izzive naslavljamo tudi z neposrednimi spodbudami gospodarstvu. Da bi spodbujali inovativnost pri razvoju živil med domačimi proizvajalci in na ta način potrošnikom zagotovili pestrejši izbor kakovostnih živil, smo na Inštitutu za nutricionistiko v letu 2014 začeli z izborom najbolj inovativnih živil. V začetku vsakega leta, v okviru razpisa na katerega živila lahko prijavijo tako nosilci dejavnosti kot potrošniki, razglasimo najbolj inovativna živila, pri čemer upoštevamo doseganje ugodnejše prehranske sestave, pa tudi druge vidike inovativnosti. Projekt se izvaja brez stroškov za proizvajalce, saj je financiran s strani Ministrstva za zdravje. Nagrajeni proizvajalci dobijo pravico do brezplačne uporabe posebnega simbola, tako na označbah kot pri predstavitvah živil.

7. Raziskovanje na področju sestave živil in prehranskih dopolnil

Raziskovalna skupina Inštituta za nutricionistiko je zelo aktivna tudi pri raziskovanju sestave živil. Raziskave so deloma usmerjene na področje predpakiranih živil, kjer se osredotočamo predvsem na neželene snovi (kot so npr. trans maščobne kisline) in snovi, pri katerih se priporoča omejevanje vnosa (npr. sladkor, sol in nasičene maščobe), medtem ko se na področju osnovnih živil posvečamo predvsem raziskovanju bioaktivnih snovi s potencialnimi ugodnimi vplivi na zdravje. Na tem področju smo sodelovali v številnih raziskovalnih projektih, predmet katerih so bili med drugim oljčno olje, konoplja, fižol, ječmen in ajda. Večinoma gre za raziskave, sofinancirane s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v nekaterih primerih pa tudi s strani gospodarskih družb. Pri tovrstnih projektih odlično sodelujemo z drugimi raziskovalnimi organizacijami, vključno z Biotehniško fakulteto UL, Kmetijskim inštitutom, Institutom »Jožef Stefan«, Kemijskim inštitutom in Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. V letu 2019 smo začeli izvajati tudi dva velika mednarodna projekta, med drugim evropski HORIZON2020 projekt FOX, v okviru katerega raziskujemo tudi vpliv uporabe najsodobnejših tehnologij predelave hrane v neposredni bližini mesta pridelave na sestavo živil. Naše raziskave segajo tudi na področje prehranskih dopolnil. Med drugim smo raziskovali razlike v kakovosti prehranskih dopolnil, ki se tržijo v različnih državah in preko spleta, vključeni pa smo bili tudi v izvajanje ciljnega raziskovalnega projekta vrednotenja uporabe industrijske konoplje v živilih oziroma prehranskih dopolnilih, ki ga je koordiniral Nacionalni inštitut za javno zdravje.

8. Izzivi uporabe zdravstvenih trditev na živilih

Kadar je ugoden vpliv sestavin v živilih ustrezno znanstveno dokazan, so takšna živila lahko označena tudi s t.i. zdravstvenimi trditvami. Leta 2006 je bila na tem področju sprejeta zelo stroga evropska zakonodaja z razmeroma zapletenim postopkom odobritve novih trditev. Inštitut za nutricionistiko je raziskave na tem področju začel leta 2011, ko smo začeli izvajati ciljni raziskovalni projekt Prehranske in zdravstvene trditve na živilih, sofinanciran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Raziskave smo nadaljevali okviru dveh večjih evropskih projektov, ki jih je financirala Evropska komisija. Pri projektu FP7/CLYMBOL smo raziskovali vpliv različnih trditev na živilih na vedenje potrošnikov, predmet projekta FP7/REDICLAIM pa so bili predvsem kriteriji znanstvenega utemeljevanja zdravstvenih trditev. V povezavi s tem smo pripravili tudi Priporočila za uspešno znanstveno utemeljevanje novih zdravstvenih trditev v Evropski skupnosti. Pri izvajanju projekta so sodelovali raziskovalci iz univerz v Surreyu (Velika Britanija), Aarhusu (Danska) in Ljubljani. Priporočila predstavljajo izhodišče raziskovalcem s področja prehrane ter strokovnjakom, ki se ukvarjajo s funkcionalno hrano, tudi živilski industriji. Predmet naših raziskav je tudi prehranska kakovost živil, označenih s privlačnimi prehranskimi in zdravstvenimi trditvami. Poleg raziskovalne dejavnosti nudimo tudi podporo gospodarstvu – tako pri zagotavljanju primerne uporabe obstoječih zdravstvenih trditev, kot pri odobritvi novih trditev. Na območju Evropske unije je bilo doslej proizvajalcem živil odobrenih le nekaj novih zdravstvenih trditev, dokaze za znanstveno utemeljitev edino doslej odobrene vloge iz Slovenije pa smo zbrali prav na Inštitutu za nutricionistiko. Z obsežno dokumentacijo smo za podjetje Valens pred Evropsko agencijo za varnost hrane uspešno utemeljiti novo zdravstveno trditev, da ječmenovi beta-glukani znižujejo krvno koncentracijo holesterola in na ta način zmanjšujejo tveganje za nastanek srčno žilnih bolezni.

9. Klinične raziskave - raziskovanje biološke uporabnosti bioaktivnih snovi

Izvajamo tudi klinične raziskave, s katerimi največkrat raziskujemo biološko uporabnost različnih bioaktivnih snovi. Med drugim smo raziskovali biološko uporabnost v Sloveniji razvite vodotopne oblike koencima Q10 pri starejših odraslih, v okviru projekta Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pa učinkovitost različnih formulacij vitamina D. Pedmet naših raziskav so tudi funkcionalna živila. Izvedli smo tudi več kliničnih raziskav z različnimi funkcionalnimi živili. Tako smo npr. v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Optimizacija predelave ječmena in ajde za trajnostno pridobivanje živil z visoko uporabno vrednostjo preverjali glikemične odzive po zaužitju funkcionalnih kruhov, obogatenih z različno količino ječmenovih vlaknin. Med drugim smo ugotovili, da do ugodnega vpliva na zdravje pride tudi pri kruhu, ki vsebuje razmeroma nizko vsebnost ječmenovih beta-glukanov. Pri raziskavah uporabljamo najsodobnejše diagnostrične metode, vključno z zaznavanjem izbranih bioloških kazalnikov v realnem času.

10. Strokovna podpora pri označevanju in predstavljanju živil

Ustrezno označevanje in predstavljanje živil predstavlja enega večjih izzivov za nosilce živilske dejavnosti, saj prihaja tako do sprememb zakonodaje, kot tudi trendov med potrošniki. Na Inštitutu za nutricionistiko smo zato že leta 2009 ustanovili Strokovno skupino za označevanje, v okviru katere nosilcem dejavnosti svetujemo pri reševanju dilem na področju označevanja živil in prehranskih dopolnil. Skupina je sestavljena multidisciplinarno, s čemer zagotavljamo ne le upoštevanje zakonodaje, temveč tudi najnovejša dognanja stroke. Strokovna skupina tudi redno organizira izobraževanja s področja sestave, označevanja in predstavljanja živil in prehranskih dopolnil ter uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev, občasno pa tudi strokovne konference o aktualnih temah na področju prehrane in živilstva. Naših strokovnih izobraževanj se je doslej udeležilo že na stotine strokovnjakov iz živilskih podjetij, raziskovalno-izobraževalnih in drugih državnih institucij. Pomembno delo Strokovne skupine predstavljajo tudi individualna svetovanja, ki so posebej prilagojena reševanju konkretnih primerov iz prakse. Tovrstne aktivnosti inštituta pomembno prispevajo k izboljševanju označevanja in predstavljanja živil v Sloveniji, hkrati pa na ta način na inštitutu lažje identificiramo vrzeli, ki jih potrebno nasloviti z našimi raziskovalnimi in izobraževalnimi aktivnostmi.

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.