Projekti

Programi in projekti

Projekti

O koencimu Q10

Koencim Q10 ima v telesu pomembno vlogo pri tvorbi celične energije, saj je vključen v  delovanje dihalne verige v mitohondrijih. Hkrati je tudi edini endogeni maščobotopni antioksidant v telesu. Biološka vloga koencima Q10 je sicer povezana z njegovo lastnostjo, da v telesu neprestano prehaja med (oksidirano) ubikinonsko ter (reducirano) ubikinolno obliko. Človeško telo koencim Q10 večinoma biosintetizira, deloma pa ga zaužijemo tudi s hrano. Študije kažejo, da se koncentracije celokupnega koencima Q10 v srčni mišici in nekaterih drugih najaktivnejših telesnih organih s staranjem zmanjšujejo. Koencim Q10 je zato predmet številnih znanstvenih raziskav, mnoge pa nakazujejo na njegove ugodne vplive na zdravje. Največ dokazov je sicer zbranih na področju zdravja srca in ožilja. Ker so bili dokazi o ugodnih vplivih koencima Q10 zbrani predvsem na bolnikih, doslej ni bila odobrena nobena zdravstvena trditev, ki bi se jo lahko uporabljalo na živilih.

Izziv – koencim Q10 se po zaužitju težko absorbira

Ključni problem dodajanja koencima Q10 predstavlja njegova slaba biorazpološka uporabnost, do katere pride zaradi posebnih fizikalno-kemijskih lastnosti molekule. Da bi rešili ta problem, so že pred več kot desetletjem raziskovalci na Kemijskem inštitutu v Ljubljani razvili posebno vodotopno obliko koencima Q10 (kasneje poimenovano Q10Vital®), za kar je raziskovalna skupina prejela več nagrad, med drugim Zlato priznanje za inovacijo Gospodarske zbornice Slovenije, leta 2013 pa tudi Puhovo priznanje - najvišje priznanje Republike Slovenije za inovacije. Kemijski inštitut je trženje izuma zaupal slovenskemu podjetju Valens Int d.o.o., za katerega le-ta predstavlja pomemben izvozni proizvod. S kliničnimi raziskavami je bilo namreč ugotovljeno, da je biološka uporabnost te inovativne vodotopne oblike koencima Q10 bistveno izboljšana, kar je podjetju odprlo vrata na tuje trge, v Sloveniji pa jo najdemo v prehranskih dopolnilih pod blagovno znamko Quvital®.

Izboljšana biološka uporabnost zgoraj omenjene vodotopne oblike koencima Q10 je bila sprva dokazana na mlajših odraslih, čeprav se dodajanje te snovi v praksi pogosto priporoča tudi starejšim odraslim. Tudi na splošno je podatkov o biološki uporabnosti koencima Q10 pri starejših odraslih zelo malo. V resnici nismo našli podatka o prav nobeni raziskavi biološke uporabnosti, v katero bi vključevali le starejše odrasle, od 65-leta naprej. Prav glede učinkovitosti dodajanja koencima Q10 pri starejših odraslih je razširjenih tudi več mitov, ki še nikoli niso bili klinično preverjeni. Eden od takšnih mitov je, da naj bi se s starostjo zmanjševala učinkovitost pretvorbe iz ubikinona v ubikinol v telesu.

Izvedba raziskave

Da bi raziskali izpostavljena vprašanja, smo na Inštitutu za nutricionistiko v sodelovanju z Univerzo Pablo de Olavide iz Sevilije (Španija) in Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani ter ob podpori podjetja za klinične raziskave Vizera d.o.o. izvedli klinično raziskavo, v kateri smo preverjali primerjalno biološko uporabnost različnih formulacij s koencimom Q10 pri zdravih starejših odraslih. Aplikativni raziskovalni projekt je financiralo podjetje Valens Int d.o.o., podprt pa je bil tudi s strani raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

Kontrolirana randomizirana klinična raziskava je bila izvedena na 21 starejših odraslih, starih med 65 in 74 let. Izvedla se je v treh periodah, v katerih smo testirali tri različna prehranska dopolnila:

• standardno formulacijo : običajni koencim Q10 – ubikinon v kapsulah,
• primerjalno formulacijo: ubikinol v kapsulah in
• preiskovalno formulacijo: vodotopni koencim Q10 - sirup Quvital®.

Pri vsakem udeležencu smo raziskovali vpliv vseh treh formulacij na plazemske koncentracije koencima Q10, med testiranji pa so bili enotedenski premori. Raziskava je bila izvedena z enkratnimi odmerki po 100 mg koencima Q10. Po zaužitju prehranskega dopolnila smo v krvi udeležencev 48 ur spremljali plazemsko koncentracijo ubikinona in ubikinola. Po zaužitju vsakega odmerka Q10 smo udeležencu ob vnaprej določenih terminih odvzeli 11 vzorcev krvi, tako da je bilo v okviru raziskave analiziranih približno 700 vzorcev. Na osnovi rezultatov laboratorijskih analiz smo izračunali farmakokinetične parametre za vse tri formulacije.

Rezultati raziskave so potrdili odlično biološko uporabnost vodotopne oblike Q10Vital®

Raziskava je pokazala, da je biološka uporabnost testirane vodotopne oblike Q10Vital® 2,4-krat višja, kot pri  standardnih kapsulah. Razlika je bila statistično značilna (p = 0.002). Tudi v primerjavi z ubikinolnimi kapsulami je bila biološka uporabnost 1,5-krat boljša, vendar razlika ni dosegla statistične značilnosti (p=0.11). Po zaužitju vseh testiranih formulacij, tako z ubikinonom kot z ubikinolom, se je koencim Q10 v krvi pojavil pretežno v reducirani obliki (ubikinol). Med tremi testiranimi oblikami tudi ni bilo pomembnih razlik glede deleža reducirane oblike v plazmi. Povprečni delež ubikinola v plazmi po zaužitju vodotopne oblike ubikinona je bil 90 %, po zaužitju kapsul z ubikinolom pa 89 %.

Slika: Povprečne plazemske koncentracije koencima Q10 za različne formulacije koencima Q10 pri starejših odraslih (N=21). Prikazan je porast plazemskih koncentracij nad izhodiščno (endogeno) vrednostjo

Pomen rezultatov

Ugotovili smo, da je biološka uporabnost vodotopne oblike Q10Vital® pri starejših odraslih bistveno izboljšana. Hkrati smo ugotovili, da se je po zaužitju koencima Q10 le-ta v plazmi pojavil pretežno v ubikinolni obliki, ne glede na obliko zaužitega koencima Q10. Presenetljivo je bil povprečni delež ubikinolne oblike v plazmi celo nekoliko višji po zaužitju sirupa Quvital® z vodotopno ubikinonsko obliko, kot po zaužitju kapsul z ubikinolom. Razlika sicer ni bila statistično značilna.

Vir:

Igor Pravst, Juan Carlos Rodríguez Aguilera, Igor Locatelli, Katja Žmitek. Single-dose comparative bioavailability study of three Coenzyme Q10 formulations in healthy older adults. Nutrients 2019: Nutritional Advances in the Prevention and Management of Chronic Disease, Barcelona, Spain, 25-27 September 2019. URL: https://nutrients2019.sciforum.net/conferences_files/225/customs/64d2bcd00298c0f38aa423d91cacef12.pdf. [COBISS.SI-ID 40289541]

Programi in projekti

Projekti

Vitamin D je v človeškem telesu odgovoren za vrsto funkcij, med drugim prispeva k ohranjanju zdravih kosti in k delovanju imunskega sistema. V javnosti se včasih poenostavljeno imenuje kar »sončni vitamin«, saj ga ob zadostni izpostavljenosti sončni svetlobi človeško telo proizvaja samo. Tekom jeseni in zime smo na našem geografskem območju večinoma odvisni od prehranskega vnosa vitamina D, vendar je le malo živil naravno bogatih s tem vitaminom. Vitamin D se zato prehrani pogosto dodaja v obliki prehranskih dopolnil. Priporočila glede tega so zelo različna, saj se v zakonodaji o označevanju živil kot priporočen dnevni odmerek predpisuje 5 µg vitamina D, medtem ko mnoga strokovna združenja priporočajo bistveno višje odmerke. Zato se postavlja vprašanje, kakšno količino vitamina D je smiselno dodajati. To vprašanje je bilo tudi predmet raziskave na Inštitutu za nutricionistiko, ki jo je omogočilo podjetje Valens Int. d. o. o. iz Šenčurja. V raziskavi smo preverjali učinkovitost dodajanja prehranskih dopolnil s 25 µg (1000 IU) vitamina D. Po dvomesečni intervenciji se je splošna preskrbljenost z vitaminom D občutno izboljšala: medtem ko so bili na koncu raziskave prav vsi udeleženci iz kontrolne skupine (ki ni prejemala vitamina D) še vedno nezadostno preskrbljeni z vitaminom D, je bilo med uporabniki prehranskih dopolnil takšnih le še četrtina. Raziskava predstavlja uvod v nov triletni aplikativni raziskovalni projekt »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«, ki ga poleg podjetja Valens financirata še Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje.
 
Vloga in pomanjkanje vitamina D

Vitamin D se v javnosti včasih poenostavljeno imenuje kar »sončni vitamin«, saj ga človeško telo proizvaja samo, ob izpostavljenosti sončni svetlobi. V telesu ima zelo pomembno vlogo, med drugim je potreben za vzdrževanje serumske koncentracije kalcija in fosforja, saj povečuje njuno vsrkavanje v črevesju, pomemben pa je tudi za normalno delovanje imunskega sistema. Ob normalni izpostavljenosti UVB žarkom je poleti večina prebivalcev preskrbljena z vitaminom D, medtem ko smo na našem geografskem območju tekom jeseni in zime odvisni predvsem od prehranskega vnosa vitamina D. Le malo živil je naravno bogatih s tem vitaminom, zaradi česar jeseni in pozimi vitamin D predstavlja enega izmed najbolj pogosto dodajanih prehranskih dopolnil. Ob tem pa se postavlja vprašanje, kakšno količino je še smiselno dodajati.
 
Kakšno količino vitamina D je smiselno dodajati?

Priporočila glede dodajanja vitamina D so zelo različna. Z zakonodajo o označevanju živil je predpisano, da 5 µg vitamina D predstavlja 100% priporočenega dnevnega odmerka tega vitamina. Po drugi strani več strokovnih organizacij za obdobje nezadostni izpostavljenosti sončni svetlobi priporoča bistveno višje dnevne odmerke. Evropska agencija za varno hrano tako npr. priporoča 15 µg, Nemško in Avstrijsko prehransko društvo ter Švicarsko združenje za prehrano pa celo 20 µg. To vprašanje smo raziskovali tudi v okviru raziskave na Inštitutu za nutricionistiko, katere izvedbo je omogočilo podjetje Valens Int. d. o. o. iz Šenčurja. Podjetje je raziskavo financiralo, da bi pridobilo podatke, kakšno količino vitamina D je primerno dodajati pri odraslih prebivalcih Slovenije, in preverilo učinkovitost svojih izdelkov. Podjetje je namreč razvilo prehranskega dopolnila v obliki pršil z vitaminom D, ki so bila vključena v razioskavo.

Rezultati raziskave »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«

V raziskavi se je preverjalo učinkovitost dodajanja vitamina D v obliki holekalciferola, ki se običajno uporablja v obogatenih živilih in prehranskih dopolnilih. V presojanje je bilo vključenih 235 odraslih prebivalcev Slovenije, ki pred tem niso uživali prehranskih dopolnil z vitaminom D. Približno 20% udeležencem smo zaradi pomanjkanja svetovali takojšen začetek dodajanja vitamina D, medtem ko je bilo na osnovi vključitvenih kriterijev 105 oseb z neoptimalno preskrbljenostjo z vitaminom D vključenih v nadaljevanje raziskave. Med izvajanjem raziskave kontrolna skupina ni prejemala nobenih dodatkov, medtem ko so udeleženci ostalih treh skupin dva meseca prejemali enega izmed treh različnih prehranskih dopolnil. Dnevni vnos je bil 25 µg (1000 IU) vitamina D. Raziskavo je uspešno zaključilo 99 udeležencev (94%), pri katerih je bila po dveh mesecih intervencije z analizo krvi ponovno določena preskrbljenost z vitaminom D. Po dvomesečnem dodajanju vitamina D se je pri prejemnikih prehranskih dopolnil povprečna plazemska koncentracija vitamina D značilno dvignila – v povprečju za 13 µg/L, bistveno pa se je izboljšala tudi splošna preskrbljenost z vitaminom D. Medtem ko so bili v kontrolni skupini prav vsi udeleženci raziskave še vedno nezadostno preskrbljeni z vitaminom D, je bilo med uporabniki prehranskega dopolnila takšnih le še 14%.

Zgornji še varni dnevni prehranski vnos vitamina D je sicer do 100 µg, pri čemer se upošteva vnos iz vseh virov – tudi iz običajnih živil. V naši raziskavi smo udeležencem dodajali štirikrat nižji odmerek in po dveh mesecih intervencije pri nobenem udeležencu raziskave nismo ugotovili previsoke plazemske koncentracije vitamina D.

Raziskava je bila izvedena kot uvod v širši raziskovalni projekt »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«, ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko, pri njem pa sodelujejo še Visoka šola za storitve v Ljubljani, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Finančna sredstva za izvajanje projekta so poleg podjetja Valens zagotovili še Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje. V projektu se med drugim raziskuje tudi sezonska nihanja v preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije ter išče povezave s fototipom, osončenostjo kože ter življenjskim slogom. Projekt se bo zaključil junija leta 2022, o novih rezultatih pa bo javnost sproti obveščena. Za vse dodatne informacije smo na razpolago.

Vir:

Katja Žmitek, Igor Pravst, Maša Hribar, 2019. Efficiency of Different Cholecalciferol Formulations in Treating Suboptimal Vitamin D Status, Nutrients 2019: Nutritional Advances in the Prevention and Management of Chronic Disease, Barcelona, Spain, 25-27 September 2019

Katja Žmitek, Maša Hribar, Hristo Hristov, Igor Pravst, 2020. Efficiency of Vitamin D Supplementation in Healthy Adults is Associated with Body Mass Index and Baseline Serum 25-Hydroxyvitamin D Level. Nutrients, 12; 1268

Programi in projekti

Projekti

Spodbujanje potrošnikov k nakupu bolj zdravih živil je ena od poti k izboljšanju prehrane prebivalstva. Zdravstvene trditve in simboli na živilski embalaži so oblikovani v pomoč potrošnikom, da se odločijo za bolj zdravo izbiro, a njihov vpliv ni povsem poznan. V ta namen je bil pripravljen projekt CLYMBOL ("Vpliv zdravstvenih trditev in simbolov na vedenje potrošnikov"), v okviru katerega poteka raziskava vpliva zdravstvenih trditev in simbolov na vedenje potrošnikov.

Ali potrošniki počnejo to, kar pravijo, da počnejo?

Potrošniki se v glavnem zavedajo pomembnosti zdravega prehranjevanja in izbora živil z ustrezno prehransko sestavo. V raziskavah navajajo zanimanje za informacije o hranilnih vrednostih. A kljub temu da ljudje večinoma pravijo, da so naklonjeni prehranskim in zdravstvenim simbolom ter da te informacije uporabljajo med nakupovanjem, ni dokaza o tem, ali se njihov teoretični odgovor dejansko udejani tudi v praksi.

V okviru projekta CLYMBOL je bilo raziskano, ali obstaja morebiten razkorak med navedenimi in dejanskimi preferencami glede uporabe zdravstvenih simbolov na živilih. V ta namen je bila pozornost do zdravstvenih simbolov, ki so jo navedli potrošniki, primerjana z njihovimi dejanskimi nakupi.

Kar ljudje pravijo, se odraža v njihovih dejanjih 

Iz rezultatov je mogoče sklepati, da so navedene preference (kar ljudje povedo) pomembne za njihovo obnašanje pri nakupovanju (kar ljudje naredijo). Pri ljudeh, ki pravijo, da jim je všeč zdravstveni simbol ključavnice – Keyhole (glejte spodnjo razlago), obstaja večja verjetnost, da bodo kupili živilo s tem simbolom, prav tako je pri njih opažen večji delež kupljenih izdelkov z zdravstvenimi simboli. Obratno se ni zgodilo - ljudje, ki imajo raje živila brez simbola Keyhole, se ne izogibajo nakupu živil s tem simbolom.

Glede na indeks telesne mase nakupovalca med navedenim in dejanskim obnašanjem ni bilo opazne razlike. Pretežki in predebeli nakupovalci so bili ravno tako dosledni pri svojih navedenih in izvedenih preferencah glede izdelkov s simbolom Keyhole kot tisti z nižjim ali normalnim indeksom telesne mase. Poleg tega je iz rezultatov mogoče sklepati tudi to, da pri tistih ljudeh, ki v glavnem kupujejo manj zdrava živila, obstaja manjša verjetnost, da bodo kupili izdelke s simbolom Keyhole. Če torej želijo oblikovalci prehranskih politik na splošno povečati delež prodanih zdravih izdelkov je pomembna tudi ozaveščenost o zdravstvenih simbolih. Če je cilj povečati delež zdravih izdelkov med pretežkim in predebelim prebivalstvom, morajo biti ukrepi enaki kot za preostali del populacije.

Poleg tega pozitivna povezava med nakupi zdrave hrane v splošnem in deležem kupljenih izdelkov s simbolom Keyhole kaže na to, da te izdelke večinoma kupujejo v gospodinjstvih, kjer so že tako najbolj zdravi. Zato obstaja pomemben izziv, kako pritegniti gospodinjstva, ki morajo v največji meri spremeniti svoje prehranjevalne navade.

Raziskava

Rezultati so pridobljeni iz panelnih podatkov o nakupih v gospodinjstvih, zbranih v obdobju več let v skupini 2500 reprezentativnih danskih potrošnikov, ki dnevno registrirajo kupljena živila, njihovo količino, stroške in mesto nakupa.

Podatki so usklajeni z informacijami o hranilnih vrednostih na izdelkih, kot tudi z informacijami, ali imajo izdelki na embalaži natisnjen zdravstveni simbol Keyhole.

Poleg tega podatki vključujejo odgovore na vprašalnik o uporabi simbola Keyhole. Primerjani so bili rezultati iz šestih različnih kategorij živil, kot so na primer žita za zajtrk in juhe, da bi ugotovili, ali se rezultati razlikujejo glede na vrsto živila.

Nordic Keyhole (Nordijska ključavnica) označuje bolj zdravo izbiro v 13 kategorijah živil, kot so na primer kruh in testenine, kot tudi sadje in zelenjava.

Proizvajalci živil lahko simbol natisnejo na sprednjo stran embalaže, če izdelek izpolnjuje določena merila, ki so različna za vsako posamezno kategorijo živil. Registracija na centralni ravni ne obstaja, a danska Veterinarska in živilska uprava (Veterinary and Food Administration – VFA) redno preverja zlorabe.

Nordic Keyhole je zelo poznan na Danskem. 9 od 10 oseb pozna simbol in 6 od 10 pozna njegov glavni pomen.

Več informacij

• Predstavitev projekta
• Rezultati raziskovalnega projekta CLYMBOL: Vpliv zdravstvenih trditev in simbolov na vedenje potrošnikov (1. del)
• Rezultati raziskovalnega projekta CLYMBOL: Vpliv zdravstvenih trditev in simbolov na vedenje potrošnikov: sledenje pogleda (eye-tracking) (2. del)
• Spletna stran projekta CLYMBOL: www.clymbol.eu

Opomba: Projekt CLYMBOL – Vpliv zdravstvenih trditev in simbolov na vedenje potrošnikov – je prejel finančna sredstva za raziskovanje iz Sedmega okvirnega raziskovalnega programa Evropske skupnosti (pogodba št. 311963).

Programi in projekti

Projekti

Če želimo analizirati vpliv zdravstvenih trditev in simbolov na nakupno vedenje potrošnikov, moramo vedeti, ali potrošniki med nakupom gledajo zdravstvene trditve na živilskih embalažah. Preprosto zastavljanje vprašanj ni dovolj, saj se ti ne spomnijo vedno, kako si ogledajo embalaže živil v trgovini. Sledenje pogleda omogoča raziskovalcem, da opazujejo, kako različni deli embalaže izdelka pritegnejo pozornost ljudi, vključno s tem, ali so si ogledali zdravstvene trditve in simbole na embalaži izdelka.

Kratka predstavitev tehnologije sledenja pogleda

Sledenje pogleda (eye-tracking) je tehnologija, ki meri položaj in premikanje oči. Sodelujoči nosijo posebna očala, ki so prilagojena njihovi glavi in premikom ter snemajo, kam in kako dolgo je usmerjen pogled. Če na primer oseba gleda plakat, lahko sledenje pogleda pove, da je oseba najprej pogledala rdeč naslov in nato obraz osebe na sliki. S pomočjo drugih metod, kot je na primer vprašalnik, raziskovalci želijo razložiti, zakaj ljudje gledajo stvari na določen način ali v določenem zaporedju.

Zaradi očal s sledenjem pogleda je mogoče raziskavo izvesti zunaj laboratorija, saj očala omogočajo visoko mobilnost, vendar pa kljub temu obstaja nekaj težav, ki jih je treba upoštevati pri njihovi uporabi. Takšna primera sta na primer, če ljudje nosijo običajna očala ali veliko ličil. Raziskave s sledenjem pogleda ustvarijo ogromno podatkov, ki jih morajo strokovnjaki pazljivo obdelati, kar lahko zahteva veliko časa in sredstev.

Metoda sledenja pogleda nam lahko pove samo, ali je oseba nekaj pogledala, ne pa tudi, kaj si je v tistem trenutku mislila ali zakaj je na koncu izbrala določen izdelek, ne pa katerega drugega, zato so poleg sledenja pogleda pogosto uporabljene še druge raziskovalne metode. Kljub temu je to odličen način za preučevanje obnašanja potrošnikov, saj se pogosto ne zavedamo, kam gledamo in kako dolgo, kar pomeni, da ne moremo podati pravega odgovora, če bi morali odgovoriti samo na vprašanje v vprašalniku.

Sledenje pogleda v poskusnem supermarketu

V projektuCLYMBOLsmo uporabili sledenje pogleda v poskusnem supermarketu, da bi raziskali, kako ljudje opazijo zdravstvene trditve med nakupovanjem. Za raziskavo je pomembno, da poskuša simulirati resnično situacijo in tako preveriti teoretične hipoteze. Dejansko obnašanje ljudi se lahko razlikuje od njihovih odgovorov na teoretična vprašanja (primer: „Kaj iščete na živilskih embalažah?“), tudi zato, ker se morda ne zavedajo, kam in kako dolgo v resnici gledajo. Če želimo analizirati, kako se potrošniki obnašajo med nakupovanjem, jih je treba opazovati, kako se obnašajo v realni situaciji, torej v trgovini.

Takšne raziskave pogosto ni mogoče izvesti v običajni trgovini, saj trgovine ne dovolijo motenja strank ali pa je v trgovini prevelika gneča. Poskusni supermarket je videti kot običajen supermarket in raziskovalci lahko nadzorujejo, čemu so udeleženci raziskave izpostavljeni. V idealnem primeru so v poskusu uporabljena običajna živila, ki jih lahko raziskovalci nato spreminjajo, npr. s spremembo zasnove embalaže.

Kako smo pozorni na zdravstvene trditve

Da bi ugotovili, kako slike pritegnejo pozornost na zdravstvene trditve, so raziskovalci projekta CLYMBOL z Univerze Corvinus v Budimpešti izvedli raziskavo s sledenjem pogleda, da bi ovrednotili, kaj in kako dolgo ljudje gledajo. Raziskovalci so prav tako preverili, kakšen vpliv ima namen nakupa, saj so vsem sodelujočim naročili, naj si predstavljajo, da gredo v trgovino po živila za starejšo osebo. Ena skupina sodelujočih je morala izbrati izdelke, ki so dobri za splošno zdravje starejših oseb, druga skupina pa je morala izbrati izdelke s točno določenimi koristmi za zdravje, na primer izdelke, ki so dobri za kosti, ali izdelke, ki so dobri za imunski sistem.

Z izbrano metodo so raziskovalci lahko pokazali, da lahko že same trditve pritegnejo pozornost potrošnikov in ne potrebujejo slik, ki bi jih podpirale. Rezultati so pokazali, da je pojav zdravstvenih trditev pomembnejši od pojava slik na embalaži. Sodelujoči so si pogosteje ogledali trditev kot pa sliko in si trditev ogledovali tudi dlje časa. Prav tako so si sodelujoči večinoma najprej ogledali trditev in šele nato sliko. Ti rezultati so precej presenetljivi, saj so raziskovalci pričakovali ravno nasprotno.

Raziskovalci so nekaterim madžarskim sodelujočim v raziskavi pokazali drugačne slike na živilskih embalažah kot drugim. Nekateri so videli samo embalaže brez slike, drugi embalaže s sliko, povezano z okusom ali splošnim zdravjem, spet tretji so videli izdelek s sliko, povezano z ustrezno trditvijo. Sodelujoči so morali pregledati izdelke v štirih kategorijah živil (žitarice, jogurt, ribji izdelki in pijače) v virtualnem supermarketu in izbrati tistega, ki bi ga kupili.

Vpliv poznavanja zdravstvene trditve
Vemo, da je med tipičnim nakupom pomembno, da je besedilo zdravstvenih trditev preprosto in razumljivo. Rezultati raziskave CLYMBOL so pokazali, da so bili ljudje bolj prepričani o tem, da je nek izdelek zdrav, če so poznali trditev (npr. če je bilo navedeno „vitamin C“ in njegova funkcija „napetost kože“), kot pa v primeru bolj kompleksnih trditev.

Večja prepričanost o trditvi je vodila do večje namere po nakupu. Raziskovalci so ugotovili, da je prav tako pomembno, da trditve vsebujejo določeno mero novih informacij za potrošnika. Če je trditev preveč poznana ("z vitaminom C – za normalno delovanje imunskega sistema"), se pozornost potrošnikov do trditve zmanjša in obstaja manjša verjetnost, da bodo izbrali takšen izdelek. Tako bi lahko dodajanje novih informacij v trditev ponovno pritegnilo pozornost ljudi in preprečilo "učinek obrabe".

Ko so raziskovalci"pripravili"sodelujoče v raziskavi (kar pomeni, da so nanje vplivali), tako, da so jim pokazali reklamni pano za spodbujanje zdravega zajtrka na začetku njihovega poskusnega nakupovanja, so sodelujoči namenili več pozornosti zdravstvenim trditvam na živilskih embalažah. To je prvi kazalnik, da nakupovalno okolje, ki spodbuja zdravo prehranjevanje, lahko vodi do nakupov bolj zdravih izdelkov. Poleg tega so sodelujoči, na katere so raziskovalci vplivali, dali prednost bolj poznani trditvi ("z vitaminom C – za normalno napetost kože") v primerjavi z manj poznano trditvijo ("z askorbinsko kislino – za normalno nastajanje kolagena v dermisu").

Ti rezultati so bili pridobljeni tako, da so bili sodelujoči v raziskavi izpostavljeni različnim različicam zdravstvene trditve v poskusnem supermarketu v Nemčiji, pri čemer so bili podatki zbrani s kombinacijo očal za sledenje pogleda in vprašalnikov. Spreminjalo se je tako ime hranila v trditvi ("vitamin C" v primerjavi z "askorbinsko kislino"), kot tudi njegova funkcija ("napetost kože" v primerjavi z "nastajanje kolagena v dermisu").V razsikavi so bile uporabljene trditve "Z vitaminom C – za normalno delovanje imunskega sistema","Z vitaminom C – za normalno napetost kože" in"Z askorbinsko kislino – za normalno nastajanje kolagena v dermisu". Raziskovalci iz Univerze v Ljubljani in Inštituta za nutricionistiko so raziskavo ponovili tudi v supermarketu v Ljubljani, rezultati raziskav pa so bili podobni.

Več informacij

• Predstavitev projketa CLMBOL
• Rezultati raziskovalnega projekta CLYMBOL: Vpliv zdravstvenih trditev in simbolov na vedenje potrošnikov (1. del)
• Rezultati raziskovalnega projekta CLYMBOL: Vpliv zdravstvenih trditev in simbolov na vedenje potrošnikov: ali potrošniki počnejo to, kar pravijo, da počnejo? (3. del)
• Spletna stran projekta CLYMBOL:www.clymbol.eu

Opomba: Projekt CLYMBOL – Vpliv zdravstvenih trditev in simbolov na vedenje potrošnikov– je prejel finančna sredstva za raziskovanje iz Sedmega okvirnega raziskovalnega programa Evropske skupnosti (pogodba št. 311963).

Programi in projekti

Projekti

Spodbujanje potrošnikov k nakupu bolj zdravih živil, je ena od poti k izboljšanju prehrane prebivalstva. Zdravstvene trditve in simboli na označbah živil so lahko v pomoč potrošnikom pri izboru bolj zdravih živil, a njihov vpliv na vedenje potrošnikov še ni dobro poznan. Namen projekta CLYMBOL ("Vloga zdravstvenih trditev in simbolov na vedenje potrošnikov"), financiranega s strani Evropske komisije, je bila tudi raziskava vpliva zdravstvenih trditev in simbolov na vedenje potrošnikov.

Odnos do zdravstvenih trditev

Na odnos potrošnika do prehranskih in zdravstvenih trditev ter njihovo razumevanje in zaupanje vanje, vpliva več dejavnikov. Potrošniki bolj zaupajo trditvam, če hranilo ali snov na katero se trditev nanaša, poznajo, pa tudi kadar je trditev pomembna zanj osebno - na primer: „Kalcij je potreben za ohranjanje zdravih kosti“.

Potrošniki obsežnejših trditev z veliko podatki pogosto ne preberejo, trditev, v katerih je uporabljen "znanstveni jezik", pa pogosto ne razumejo. Bolj priljubljene so torej kratke in razumljive trditve. Raziskovalci projekta CLYMBOL so do takšnega zaključka prišli z uporabo več različnih kvalitativnih metodoloških pristopov, ki so omogočili poglobljeno razumevanje vedenja potrošnikov in razlogov zakaj in kako se odločajo za nakup nekega živila.

Uporaba trditev

Raziskava pogostosti uporabe trditev v Evropi je pokazala, da je ena četrtina (26 %) vseh izdelkov označena z vsaj eno trditvijo. Največji delež predstavljajo prehranske trditve (64 %), sledijo zdravstvene trditve (29 %), najmanj (samo 6 %) pa je trditev, ki se nanašajo na snovi povezane z zdravjem (glejte spodnjo razlago). Večina izdelkov je bila označena z več kot eno trditvijo. Pogosto je bilo na posameznem izdelku navedenih več prehranskih trditev hkrati, npr. „brez sladkorjev, zmanjšana energijska vrednost“. Zdravstvene trditve so pogosto spremljale tudi ustrezne prehranske trditve, npr. „kalcij je potreben za ohranjanje zdravih kosti“ in „visoka vsebnost kalcija“. Raziskovalci so pregledali označbe več kot 2000 živil in pijač v Nemčiji, na Nizozemskem, v Sloveniji, Španiji in Združenem kraljestvu. To je bila prva raziskava, ki je potekala v več državah hkrati in analizirala ter primerjala uporabo trditev na živilih v Evropi.

Prehranske trditve: navajajo, domnevajo ali namigujejo, da ima živilo posebne ugodne prehranske lastnosti, npr. „nizka vsebnost maščob“.

Zdravstvene trditve: navajajo, domnevajo ali namigujejo na povezavo med živilom ali eno od njegovih sestavin in zdravjem, npr. „vsebuje kalcij, ki je potreben za ohranjanje zdravih kosti“.

Trditve, ki se nanašajo na snovi povezane z zdravjem: nanašajo se na snovi, ki so sestavine živil, ki niso hranila, a lahko imajo hranilni ali fiziološki učinek, vendar jih nismo mogli uvrstiti med prehranske ali zdravstvene trditve. Takšnih trditev zakonodaja ne opredeljuje.

Lahko slike podpirajo zdravstvene trditve?

Slike lahko pritegnejo pozornost potrošnikov in pripomorejo k temu, da izdelek z zdravstveno trditvijo izstopa na prodajni polici. Zastavlja se vprašanje, ali slika tudi spodbudi ljudi, da kupijo izdelek z zdravstveno trditvijo in ali lahko potrošniku sporoča korist izdelka za zdravje. Raziskava projekta CLYMBOL je pokazala, da je zelo pomembno, s kakšnim namenom potrošnik kupuje nek izdelek. Če je njegov namen kupiti izdelek, ki pripomore k zdravju kosti, bo volj verjetno izbral izdelek, ki nosi takšno trditev, kot izdelek, ki trditve nima. Raziskava je pokazala, da slike na označbah živil načeloma ne spodbujajo potrošnikov k pogostejši izbiri živil z zdravstvenimi trditvami. V primeru, da imajo potrošniki namen kupiti živilo, ki ima določen učinek na njihovo zdravje, pa obstajala večja verjetnost, da bodo izbrali živilo označeno z ustrezno zdravstveno trditvijo. Na primer, če so imeli potrošniki, ki so bili vključeni v raziskavo namen kupiti živilo, ki je dobro za zdravje kosti, je bila večja verjetnost, da bodo izbrali živilo, označeno s trditvijo za zdravje kosti, kot pa živilo brez trditve. Na te potrošnike je imela pri izbiri izdelka vpliv tudi slika, saj so pogosteje izbrali izdelek, ki je imel na embalaži sliko kosti, kot pa izdelek, kjer slika ni bila povezana s trditvijo, ali pa izdelek brez slike.

V raziskavi, ki je bila opravljena na Nizozemskem, so raziskovalci 239 udeležencem predstavili modelno polico, na kateri so bila žita za zajtrk z zdravstveno trditvijo „s kalcijem za ohranjanje zdravih kosti“. Polovici udeležencev so naročili, naj si predstavljajo, da imajo družinske člane z osteoporozo in zato iščejo živila, ki so dobra za kosti, ter jim na ta način dali določen namen za nakup živila. Druga polovica ni prejela takšnih navodil.

Raziskovalci so udeležencem pokazali različne slike na embalažah žit za zajtrk. Nekateri so videli samo embalaže žit brez slike, drugi embalaže s sliko, povezano z okusom ali splošnim zdravjem, ostalim pa so bila prikazana žita za zajtrk s sliko, povezano z zdravjem kosti.

Več informacij

• Predstavitev projekta
• Rezultati raziskovalnega projekta CLYMBOL: Vpliv zdravstvenih trditev in simbolov na vedenje potrošnikov: sledenje pogleda (eye-tracking) (2. del)
• Rezultati raziskovalnega projekta CLYMBOL: Vpliv zdravstvenih trditev in simbolov na vedenje potrošnikov: ali potrošniki počnejo to, kar pravijo, da počnejo? (3. del)
• Spletna stran projekta CLYMBOL:www.clymbol.eu

Opomba: Projekt CLYMBOL – Vpliv zdravstvenih trditev in simbolov na vedenje potrošnikov– je prejel finančna sredstva za raziskovanje iz Sedmega okvirnega raziskovalnega programa Evropske skupnosti (pogodba št. 311963).

Programi in projekti

Projekti

Prehrana in življenjski slog imata pomembno vlogo pri naraščanju pogostosti kroničnih nenalezljivih bolezni tako v Sloveniji in kot tudi drugod po svetu. Pomena raziskav na tem področju se zaveda tudi Slovenija, letos se je namreč začel izvajati nov javni raziskovalni program z naslovom »Prehrana in javno zdravje«. Program vodi Inštitut za nutricionistiko, v njem pa sodelujejo še Nacionalni inštitut za javno zdravje, Univerzitetni klinični center v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Visoka šola za storitve v Ljubljani. Program financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Preberite več: Nov javni raziskovalni program »Prehrana in javno zdravje«