Trend: trajnostna poraba virov

fox

 

 

 

 

 

 

 

Trajnostna proizvodnja in vrednostne verige 

Vrednostno verigo sestavljajo vsi koraki proizvodnja, uporaba in odstranitev izdelka po uporabi ali njegovo recikliranje. Značilna vrednostna veriga poteka od pridobivanja surovin do odstranitve po uporabi - preko dobaviteljev, proizvajalcev, prodajalcev na drobno, potrošnikov in drugih udeležencev. Za minimizacijo odpadkov se v krožnem modelu vrednostne verige materiale ponovno uporabi ali reciklira. V trajnostni vrednostni verigi ne obstajajo več tokovi navznoter in navzven, temveč gre za omrežje interakcij in izmenjavo vrednosti. Meja med konceptom proizvodnje in uporabe postaja vse bolj zabrisana. Dodatno bo uspešna integracija manjših proizvajalcev omogočila pokrivanje potreb po lokalno proizvedeni hrani in zmanjšala količino odpadkov.

 

Souporaba dobrin in storitev 

Čedalje več je gibanj, pobud, podjetnikov in novih poslovnih modelov, katerih namen je zagotoviti trajnost pri potrošnji, načinu življenja in gibanja. Eden od primerov je pristop skupne uporabe (deljenje, izmenjava itd.), kjer je preferenca “dostopnost” dobrin in storitev za več uporabnikov in ne lastništvo le-teh ter prehod iz stanja pasivnega potrošnika v stanje so-proizvajalca dobrin in storitev (npr. urbano kmetovanje, pridelovanje lastne hrane). Združevanje virov postaja sestavni del urbanega življenja in bo najverjetneje vplivalo na prihodnost velikih mest. Za vključene souporaba predstavlja ugodnost, inovacijo, lokalnost in krepitev »zelenih« vrednot.

 

Poraba virov 

Globalna poraba energije, vode in drugih strateških virov se drastično povečuje. Gre za energijo iz fosilnih goriv, svežo vodo, minerale in kovine. Glavni razlog za rastočo porabo energije in virov sta rast prebivalstva ter gospodarski razvoj, še posebej v državah v razvoju in tam, kjer je gospodarstvo v vzponu. Čeprav bodo fosilni viri v prihodnosti še vedno igrali pomembno vlogo pri preskrbi z energijo, bomo v zvezi z obvladovanjem in blaženjem učinkov podnebnih sprememb, za dosego napredka pri rabi obnovljivih virov energije, potrebovali tudi druge naravne vire. Izboljšana energetska učinkovitost in decentralizirana dobava energije bosta tako postali vse pomembnejši.

 

S potrošnjo povezana poraba virov 

V Evropski uniji se letno zavrže približno 88 milijonov ton hrane, od tega 53 odstotkov hrane v gospodinjstvih. Ocenjujejo, da s tem povezani stroški za Evropsko unijo znašajo približno 143 milijard evrov, pri čemer sta dve tretjini stroškov povezani z odpadno hrano iz gospodinjstev. V celotni dobavni verigi se kopičijo stroški, kot so na primer stroški embalaže. Količina odpadne embalaže pa, zaradi »mobilnih« potrošniških navad (nakupovanje pred-pripravljene hrane), še narašča. Glede na obseg uporabe zemljišč ter porabo vode in materialov, je živilski sektor v predelovalnem sektorju med tistimi z večjim odtisom, največji ogljični odtis pa ima »mobilni« sektor (npr. spletno nakupovanje), pri katerem kritične točke pri emisijah CO2 predstavlja vračanje izdelkov in njihove dostavne poti.

 

Ponovna uporaba hrane 

Vsako leto se globalno zavrže več kot 1,3 milijarde ton hrane. Južna Koreja se s tem dobro spopada, saj reciklira kar 95 odstotkov odpadne hrane. Uvedli so namreč radikale ukrepe in poskrbeli za recikliranje večjih količin odpadne hrane. Prepovedali so odmetavanje hrane na smetišča, uvedli obvezno recikliranje odpadne hrane s posebnimi biološko razgradljivimi vrečkami za katere povprečna štiričlanska družina plača 6 dolarjev na mesec. Navedeno spodbuja kompostiranje gospodinjstev. Z omenjenimi prispevki je pokritih kar 60 odstotkov stroškov izvedbe akcijskega načrta s katerim se je količina reciklirane odpadne hrane že v letu 1995 povzpela z 2 odstotkov na 95 odstotkov. Vlada je omogočila uporabo reciklirane hrane za namene gnojenja in kot krmo.

 

Pristopi za manj zavržene hrane 

Med razlogi za vse več zavržene hrane neposredno s strani potrošnikov so porast števila majhnih gospodinjstev, neustrezno načrtovanje nakupov, napačna interpretacija roka uporabe živil in nepravilno shranjevanje ter priprava živil. Evropska unija namerava prepoloviti količino zavržene hrane in s tem uravnotežiti svetovno ponudbo hrane, ohraniti vire (materialne in finančne) ter zaščititi okolje. V Nemčiji je Zvezno ministrstvo za hrano in kmetijstvo leta 2016 že sprožilo pobudo za zmanjšanje količin zavržene hrane (“Predobro za smetnjak“). V tamkajšnjih medijih potekajo tudi razprave o nepotrebnih odpadkih do katerih prihaja zaradi napačne interpretacije roka uporabe živil. V številnih mestih je aktualna iniciativa v okviru katere je poskrbljeno za razdeljevanje še uporabne hrane.

 

Izgube in zavržki hrane 

Globalno se tretjina proizvedene hrane izgubi ali zavrže bodisi tekom pridelave, požetvene obdelave, predelave, prodaje na drobno ali zaradi neustreznega rokovanja potrošnikov. V industrializiranih državah potrošniki odvržejo v smeti približno desetkrat več hrane kot tisti v državah v razvoju. Dejstvo, da milijone ljudi na svetu še vedno strada, je jasen pokazatelj, da trenutni prehranski sistemi niso učinkoviti. Izguba in zavržki hrane pogosto vodijo do gospodarskih izgub kmetov in drugih členov v prehranski verigi, posledično pa za potrošnika pa to predstavlja dvig cen. Navedeno vpliva na prehransko negotovost, s čemer je ranljivim skupinam otežen dostop do hrane. Pomembno se je zavedati, da lahko zmanjševanje izgub in zavržkov hrane poveča ponudbo razpoložljive hrane ter okrepi globalno prehransko varnost.

 

Zaostrovanje zakonodaje o odpadkih 

Vsako leto se približno 20 odstotkov hrane, proizvedene v Evropski uniji, izgubi ali zavrže, kar povzroča nesprejemljivo družbeno, okoljsko in gospodarsko škodo. Evropska unija se je zavezala, da bo rešila to težavo in usmerila svoj prehranski sistem na trajnostno pot. Revidirana zakonodaja Evropske unije o odpadkih, ki je bila sprejeta maja 2018 v okviru Akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, uvaja specifične ukrepe za preprečevanje zavržkov hrane. Med drugim je predvideno zbiranje konsistentnih podatkov o količini zavržene hrane. Nova zakonodaja o odpadkih od držav članic zahteva, da implementirajo nacionalne programe za preprečevanje zavržkov hrane in znatno zmanjšajo količino zavržene hrane na vseh ravneh dobavne verige ter spremljajo količine in o tem poročajo.

 

Pomen shranjevanja hrane 

Cilj vsake prenove kuhinje je ustvariti funkcionalno kuhinjo in karseda dobro izkoristi prostor, ki je na razpolago. Naj gre zgolj za preoblikovanje kuhinje ali prenovo zaradi boljšega okoljskega odtisa, znotraj ali zunaj doma, pomembno je, da je izbrana ustrezna razporeditev, ki zadosti potrebam gospodinjstva. Skladiščenje hrane pridobiva na pomenu, predvsem zaradi vzrokov kot so ekstremne vremenske razmere, ki radikalno spreminjajo tradicionalno kmetijstvo in lahko privedejo do težav pri preskrbi s hrano. Najbrž je že vsakomur pripetilo, da je moral zavreči hrano, ker se je pokvarila, v kolikor do tega prihaja redno, pa je s tem povzročena škoda in stroški. Nove tehnike shranjevanja omogočajo ohranjanje kakovosti hrane.

 

Podnebne spremembe 

Učinki podnebnih sprememb bodo po pričakovanjih najbolj ostri v državah z nizkimi in srednje visokimi prihodki, kjer so milijoni ljudi odvisni od kmetijstva in posebej ranljivi pri negotovi preskrbi s hrano. Pri pridelavi hrane ima velik vpliv na podnebje porast porabe mesa. Leta 2015 je bila s strani svetovnih voditeljev izrecno prepoznana nujnost sprejetja ukrepov zaradi grožnje podnebnih sprememb. Pod okriljem Združenih narodov je bila sklenjena Pariška konvencija o podnebnih spremembah. Ta v ospredje postavlja zagotavljanje varnosti glede preskrbe s hrano in odpravljanje lakote ter zaznavanje ranljivosti sistemov proizvodnje hrane v povezavi z neželenimi učinki podnebnih sprememb” (UNFCCC, 2015).

 

Skriti vplivi potrošnje na okolje 

Razumevanje današnjih vzorcev potrošnje je odločilnega pomena za prihodnje upravljanje z odpadki in okoljskimi problemi (npr. raznolikost in kombinacije materialov, uporabljenih za embalažo). Potrošnja in okoljski učinki so pogosto prostorsko nepovezani, tako je npr. z ostanki s farmacevtskih učinkovin v pitni vodi in z mikroplastiko v oceanih. Prav tako so nekateri učinki tudi časovno nepovezani. Lokacija, distribucija, narava in dinamika komaj opaznih okoljskih učinkov so znane le v nekaterih primerih. Vzorci individualne potrošnje so tesno povezani z okoljskimi vplivi, povzročenimi zaradi transporta in proizvodnje. Vzorci potrošnje pri potrošnikih z visokim prihodkom pa imajo daleč največji vpliv na okolje.

 

Trajnostna preskrba s hrano 

Z naraščanjem svetovnega prebivalstva je skrb za razpoložljivost hrane nuja in pomemben izziv. Sistem trajnostne preskrbe s hrano je temeljnega pomena za reševanje številnih globalnih vprašanj, kot so podnebne spremembe, raba zemlje, biotska raznovrstnost in množične migracije. Dodatna težava, ki jo je v tem kontekstu treba izpostaviti, je dvojno breme lakote in debelosti - medtem ko je pomanjkanje hrane v državah v razvoju še vedno velik problem, še posebej v podsaharski Afriki in južni Aziji, postaja čedalje resnejši problem tudi neustrezna preskrbljenost z določenimi ključnimi hranili, kot posledica neuravnoteženega načina prehranjevanja. Omenjeni problem se ne nanaša samo na visoko razvite države, temveč tudi na najrevnejše prebivalce.

 

Užitna embalaža hrane 

Leta 2008 je vsak državljan 27 držav članic Evropske unije v povprečju proizvedel 164 kilogramov odpadne embalaže, podatki pa kažejo na to, da jo bomo v prihodnosti ustvarili še več. Odpadna embalaža iz papirja, kartona, stekla, plastike, lesa in kovine konča na ogromnih odlagališčih ali v obliki smeti, ki onesnažujejo naravo. WikiCells je nova tehnologija, ki se te rastoče globalne težave loteva na enostaven in edinstven način - s prodajo živilskih izdelkov z užitno embalažo. Ovoj je narejen iz rastlinskih sestavin kot so sadje, lešniki, žita in celo čokolada, ki mu dodajo le majhen delež hitozana (kemični polimer) ali alginata (izvleček alg).

 

Konflikti, krize in naravne nesreče 

Različni konflikti v svetu sodijo med pomembnejše vzroke negotove preskrbe s hrano in podhranjenosti. Pogojujejo razpoložljivost hrane, motijo dostop do hrane in zdravstvenega varstva ter šibijo sisteme socialne varnosti. Dejstvo je, da lakoto v moderni dobi zaznamujejo konflikti, ki so kompleksne narave. Dodatno jih lahko sprožijo ali okrepijo s podnebjem povezane naravne nesreče in številni vplivi, ki jih imajo tovrstni pojavi na izkoreninjanje revščine ter na preskrbo z varno hrano. Naravne nesreče še posebej prizadenejo zaradi revščine ranljive ljudi, saj so takšne populacije manj odporne in sposobne soočati se s težavami. Lahko domnevamo, da bodo ekstremni vremenski dogodki, ki jih povzročajo podnebne spremembe, položaj takšnih skupin ljudi tudi v prihodnje še poslabšali.

 

Predstavljeni trendi agroživilskega sektorja na temo Ponudba in potrošniki so del nabora več trendov, ki so zbrani v publikaciji »50 trends influencing Europe's food sector by 2035«. Več o publikaciji in preostalih tematskih sklopih lahko preberete tukaj.

Več o projektu: https://www.fox-foodprocessinginabox.eu/

 

ec

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.