Trendi na področju alternativnih beljakovin

Trajnostni vidik postaja vse bolj pomemben tudi na področju prehranjevanja in proizvodnje živil. Kot optimalna za zdravje ljudi in planeta se je izkazala prehrana, ki vključuje manj mesa prežvekovalcev ter več stročnic, polnozrnatih žit zelenjave in oreškov. Zmanjšanje uživanja mesa za cca. 10 kg letno na prebivalca, bi prispevalo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Podatki kažejo, da so potrošniki sicer zainteresirani za uživanje več živil rastlinskega izvora, kljub temu pa dobrih 40% potrošnikov (še) ni pripravljenih zmanjšati vnosa rdečega mesa, dobra polovica pa mleka in mlečnih izdelkov. K spremembam v smeri uživanja več rastlinskih živil, so najbolj naklonjeni mladi do 40. leta, predvsem ženske ter tisti z višjim socialno-ekonomskim statusom. Veganstvo je še posebej močno v Nemčiji, kjer se je kot vegane v letu 2020 izreklo 3% prebivalstva.

Kaj so trenutni trendi?

Zanimivi so izdelki, ki so produkt fermentacije, s katero lahko dosežemo širok spekter senzoričnih lastnosti. Tovrstne inovacije se uporabljajo tudi za izdelavo alternativ mlečnih izdelkov, kot so sir, jajca in sladoled, še vedno pa je na trgu na voljo le malo rastlinskih alternativ jajcem. Zanimiva je tudi uporaba alg kot alternativnih proteinov. Kot alternativa sojinim beljakovinam so zanimive grahove beljakovine, saj so lažje prebavljive in imajo ugodno aminokislinsko sestavo. Aktualni so tudi rastlinski nadomestki mesa in mesnih izdelkov, ki se širijo tudi na področje zamenjav za nepredelano meso in ribe, npr. piščančje, puranje in goveje meso ter tuna. Raziskave iz ZDA ter VB kažejo, da je vedno več potrošnikov pripravljeno poskusiti tudi meso, kultivirano v laboratoriju, ki je že na jedilnikih nekaterih restavracij.

Česa si želijo potrošniki

Večina potrošnikov, ki kupuje rastlinske nadomestke mesa se prehranjuje pretežno z rastlinskimi živili. Želijo si predvsem več cenovno dostopnih izdelkov, več rastlinskih nadomestkov sira, gotovih jedi ter slaščic ter pekovskih izdelkov in čokolade.

Kako se predstaviti na trgu

Naj izdelek ponudi nekaj novega glede na obstoječo ponudbo na tržišču, v smislu cenovne dostopnosti, ugodne sestave živila in vpliva na okolje. Potrošnika seznanite z ugodnim vplivom izdelka na okolje in zdravje. Uporabljajte manj trditev kot so "brez dodanega sladkorja", "brez dodanih...", ipd., saj takšne trditve potrošnikom včasih dajejo občutek, da gre za visoko procesirano živilo. Trendi se razvijajo tudi v smer "clean label", kar potrošniki dojemajo kot razumljiv seznam sestavin.  

 

Več

https://www.beuc.eu/publications/most-eu-consumers-open-eat-more-sustainably-face-hurdles-new-survey-shows/html

https://proveg.com/what-we-do/corporate-engagement/proveg-consumer-survey-report-download/

https://gfi.org/

https://www.pro-future.eu/

https://www.igd.com/

https://www.mintel.com/

https://www.eufic.org

 

 

 

 

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

 

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

 

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.