HR | EN

Prehrana in življenjski slog imata pomembno vlogo pri naraščanju pogostosti kroničnih nenalezljivih bolezni tako v Sloveniji in kot tudi drugod po svetu. Pomena raziskav na tem področju se zaveda tudi Slovenija, letos se je namreč začel izvajati nov javni raziskovalni program z naslovom »Prehrana in javno zdravje«. Program vodi Inštitut za nutricionistiko, v njem pa sodelujejo še Nacionalni inštitut za javno zdravje, Univerzitetni klinični center v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Visoka šola za storitve v Ljubljani. Program financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Rezultati izbora najbolj inovativnih živil leta 2015

Inštitut za nutricionistiko je danes predstavil najbolj inovativna nova živila, proizvedena v Sloveniji. Izbrana živila po konkurenčnosti, kreativnosti ter prehranski sestavi v svoji skupini izstopajo od ostalih in dokazujejo, da se slovenski proizvajalci živil trudijo potrošniku ponuditi izboljšana, kakovostna in zdravju koristna živila, s čimer presegajo inovativnost velikih mednarodnih korporacij. Nagrade so prejeli Pivovarna Union za pijačo Nula malina, Mercator in Pekarna Grosuplje za Pirin polnozrnat kruh, Žito za Koruzni toast, Ljubljanske mlekarne za linijo jogurtov MU Extra, Engrotuš in Fine Culinar za Skutine štruklje iz tatarske ajde ter Valens Int. za prehransko dopolnilo z vitaminom D v obliki ustnega pršila.

Enkratni odmerki kofeina, ki znašajo do 200 mg in dnevni vnos do 400 mg za odrasle ne predstavljajo tveganja, so ugotovili na EFSA v znanstvenem mnenju o varnosti kofeina. Javna razprava o osnutku dokumenta bo odprta do 15. marca 2015.

Sadje in zelenjava sta odlična vira prehranske vlaknine, vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih snovi, zaradi česar predstavljata nepogrešljiv sestavni del pestre in uravnotežene prehrane, vendar pa ju Slovenci zaužijemo bistveno premalo. Medtem ko naj bi ju po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije dnevno zaužili vsaj 400 gramov, je raziskava Inštituta za nutricionistiko iz oktobra 2014 znova pokazala, da ju približno polovica Slovencev sploh ne uživa vsak dan. V zadnjih desetih letih je opazen tudi značilen trend upadanja uživanja, še posebej zelenjave. Številne raziskave so pokazale, da je uživanje večjih količin sadja in zelenjave varovalni dejavnik pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, predvsem boleznimi srca in ožilja, diabetesom tipa 2 in nekaterimi vrstami raka. Pri tem je pomembna tudi pestrost, zato priporočamo vsakodnevno zaužitje več različnih vrst sadja in zelenjave.