HR | EN

Svetovni dan srca, ki ga obeležujemo 29. septembra, letos poteka pod sloganom "Dajmo življenju moč". Gre za največjo svetovno kampanjo za osveščanje o boleznih srca in ožilja ter možganski kapi, saj poteka v 120 državah hkrati.

Inštitut za nutricionistiko je v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Gozdarskim inštitutom Slovenije začel izvajati nov raziskovalni projekt "Optimizacija predelave ječmena in ajde za trajnostno pridobivanje živil z visoko uporabno vrednostjo". Projekt financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in družba Valens Int. d.o.o.

Na območju celotne Evropske Unije bo v kratkem začelo veljati pomembno določilo evropske Uredbe o zagotavljanju informacij na živilih potrošnikom, ki pomeni bistveno spremembo tako za potrošnike, kot za živilsko industrijo. Gre za podajanje informacij o hranilni vrednosti predpakiranih živil, ki je bilo doslej prostovoljno, od 13. decembra 2016 naprej pa bo postalo obvezno. Novost je izjemno pomembna za potrošnike, saj bodo dobili vpogled v hranilno sestavo živil – torej njihovo energijsko vrednost, količino maščob, sladkorjev in drugih hranil. Kljub temu, da je bila uredba sprejeta že leta 2011, njena polna uveljavitev z obveznim označevanjem hranilne vrednosti pomeni velik zalogaj za vse deležnike, predvsem za proizvajalce živil, ki tovrstnih informacij na živilih doslej še niso navajali ter za trgovce. Navajanje hranilne vrednosti živil bo namreč obvezno tudi v spletnih trgovinah.
 

V zelo ugledni znanstveni reviji European Journal of Clinical Nutrition založbe Nature Publishing so bili objavljeni rezultati raziskave kakovosti živil v različnih evropskih državah. Raziskava je potekala v okviru evropskega raziskovalnega projekta CLYMBOL, ki ga sofinancira Evropska komisija, v Sloveniji pa ga izvajata Univerza v Ljubljani in Inštitut za nutricionistiko. V raziskavi smo preverjali prehransko kakovost predpakiranih živil v Sloveniji, Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem, posebno pozornost pa smo posvetili živilom, ki jih proizvajalci označujejo kot bolj zdrava, ali s posebnimi ugodnimi prehranskimi lastnostmi. V omenjenih državah so bila naključno vzorčena živila, za katere smo nato ocenjevali celokupno prehransko sestavo. Razvrščanje je potekalo z uporabo profiliranja živil in pogojev, ki se v nekaterih razvitih državah že uporabljajo za omejevanje uporabe zdravstvenih trditev na živilih z manj ugodno prehransko sestavo. V raziskavi smo ugotovili, da je pogoje za razvrstitev med bolj zdrava živila najmanj vzorcev izpolnjevalo v Sloveniji, največ pa v Veliki Britaniji. Rezultati so pokazali, da imajo s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami označena živila sicer v povprečju nekoliko bolj ugodno prehransko sestavo, se pa tovrstne trditve še vedno pogosto pojavljajo na živilih, ki bi jih težko razvrstili med zdrava živila.