Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb majoneza1Po zgodovinskih pričevanjih obstaja več razlag o izvoru te slastne bele omake. Najpogosteje se pojavlja zgodba o francoskem kuharju, ki naj bi v 18. stoletju prvič pripravil hladno omako iz olja in rumenjakov, ki so jo poimenovali majoneza. Njena uporaba se ni le ohranila do danes, ampak se je razširila v vse nivoje priprave jedi – najdemo jo v raznovrstnih sendvičih, prelivih za solate, omakah, ponudi se kot priloga pri različnih jedeh, vedno pa se najdejo nove možnosti uporabe in receptov.


Več kot 3/4 majoneze predstavlja maščoba

Majoneza se pripravi z umešanjem jajčnih rumenjakov in olja, nato se tej zmesi doda različne dodatke: majonezaiStockphotokis, gorčico, zelišča, limonin sok, sol, poper ali druge začimbe. Večina sestavin majoneze torej predstavlja maščoba, saj je ta zastopana v kar 80% izdelka. Približno 10% vsebine majoneze predstavljajo nasičene maščobe (živalski izvor), ki dokazano pomenijo nevarnost za naše zdravje, preostali del pa predstavljajo nenasičene maščobe, ki so za naše zdravje ugodnejše. Po količinski vsebnosti v običajni majonezi sledijo še sol, beljakovine (100g majoneze vsebuje okrog 1g soli in do 1g beljakovin), holesterol (0,2g v 100g) in sladkor (0,1g v 100g). V industrijski proizvodnji je po Pravilniku dovoljeno pri izdelavi majoneze dodati naslednje snovi: arome, barvila, ojačevalce okusa, emulgatorje, stabilizatorje, gostila, konzervanse in antioksidante. V zadnjem času se na trgu pojavljajo tudi majoneze brez rumenjaka in t.i. »lahke« različice majoneze (zadnje morajo po Pravilniku vsebovati manj kot 45% maščob). Da bi se pravi majonezni okus in tekstura obdržala tudi v takih vrstah majoneze, so potrebne določene prilagoditve v tehnologiji izdelave (npr. namesto odvzetega deleža maščob dodati večji delež drugih dovoljenih aditivov).


''Zdrava'' uporaba majoneze

Verjetno smo vsi prepričanja, da se nima smisla v celoti odreči vsem prehranjevalnim pregreham. Človek je bitje, ki za sproščeno življenje potrebuje tudi užitke, zato so vedno dobrodošla priporočila, kako te pregrehe pametno vključiti v naš sicer zdrav življenjski slog. Če je vaša šibka točka v prehrani ravno majoneza, je potrebno vedeti, kolikokrat, v kakšni količini in na kakšen način jo lahko vključujemo v našo prehrano. Splošno vodilo naj bo dejstvo, da ena velika žlica (20g) majoneze vsebuje približno 180kcal, okrog 18g skupnih maščob in 2g nasičenih maščob. Po priporočilih zdravstvenih organizacij naj bi za zdrave odrasle ljudi vse maščobe skupaj predstavljale do 30% dnevnega energijskega vnosa, nasičene maščobe pa do 10%. Torej, če naše dnevne energijske potrebe znašajo 2000kcal, lahko vnos skupnih maščob dnevno predstavlja do 600kcal (do 67g), nasičenih pa do 200kcal (do 22g). V primeru majoneze torej s 3 polnimi žlicami že pokrijemo naše dnevne kalorične potrebe po vseh maščobah.

Vseeno pa nam naj majoneza ne bo glavni vir maščob. V zdravi prehrani se priporoča uporaba več različnih rastlinskih olj, oreškov in uživanje mastnih morskih rib, v primerih živil drugega živalskega izvora pa izbira tistih z manj maščob. Majoneza ob pečenem krompirčku, v sendvičih, ali kako drugače dodana naj bo res bolj izjema kot pravilo. Poskusimo jo čim večkrat vsaj delno nadomestiti z drugimi dodatki. Na primer pri prelivih za solate lahko polovico majoneze nadomestimo z navadnim jogurtom in tej zmesi po okusu dodamo različna zelišča. Maščobe v naši prehrani nimajo le lastnosti, da vsebujejo veliko energije, ampak tudi izboljšajo oziroma obogatijo okus jedi. Zato je prekomerno dodana maščoba v hrani zelo pogosta praksa, a velikokrat nepotrebna in za zdravje škodljiva.

 
 

Viri:

McNulty M. How Products Are Made: Mayonnaise.
http://www.madehow.com/Volume-6/Mayonnaise.html

Zveza potrošnikov slovenije. Veš kaj ješ? Majoneze in polivke.

http://veskajjes.si/

Referenčne vrednosti za vnos hranil. 2004. Prva izdaja. Ljubljana, Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije: 215 str.

Pravilnik o kakovosti jedilnih rastlinskih olj, jedilnih rastlinskih masteh in majonezi – Ur.l. 122/2003.

http://www.uradni-list.si/

 
 

Pripravila: Lidija Vertnik, univ. dipl. inž. živil. tehnol.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org