Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb biotinPomanjkanje biotina se ob uživanju običajne prehrane le redko pojavi. Do njega lahko pride, če dalj časa uživamo surova jajca, predvsem beljak, ki vsebuje encim avidin, ki veže biotin. Pri pečenih jajcih teh težav ni, saj toplota onesposobi delovanje tega encima.

 


Funkcije biotina

Biotin poznamo tudi pod imenom vitamin H, ki se sicer redkeje uporablja. Topen je v vodi. V živilih najdemo prost biotin in biotin, vezan na beljakovine. Pri telesnih funkcijah sodeluje v mnogih presnovnih procesih. Potreben je za normalno presnovo maščob, aminokislin in v nekaterih drugih reakcijah, ki potekajo v telesu. Evropska agencija za varnost hrane, EFSA je za biotin odobrila kar nekaj zdravstvenih trditev, ki se lahko uporabljajo na označbah živil, ki so dober vir tega vitamina:

- prispeva k sproščanju energije pri presnovibiotin1

- prispeva k delovanju živčnega sistema

- prispeva k presnovi makrohranil

- prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju

- prispeva k ohranjanju zdravih las

- prispeva k ohranjanju zdravih sluznic

- prispeva k ohranjanju zdrave kože


Absorbcija biotina

Biotin, ki je v prehrani vezan na beljakovine, se sprosti s pomočjo telesu lastnega encima biotinidaze. V črevesju nastaja biocitin, ki se v telo absorbira v tankem črevesu, iz njega pa se v tankem črevesu, v črevesni sluznici oziroma najkasneje v plazmi sprošča biotin. Pomembno je poudariti, da encim v jajčnem beljaku, imenovan avidin zavira absorbcijo biotina v telo, zato pogosto uživanje surovih jajčnih beljakov ni priporočljivo. Ker je avidin nestabilen na toploti in se s segrevanjem njegova aktivnost uniči, pri toplotno obdelanih jajčnih beljakih ni nevarnosti, da bi biotin reagiral s to snovjo.


Pomanjkanje biotina

Pomanjkanje biotina je precej redko, predvsem iz razloga, da bakterije v našem črevesju po vsej verjetnosti proizvedejo zadostne količine biotina za pokrivanje dnevnih potreb. Biotin lahko naše telo tudi ponovno uporabi. Pri ljudeh, ki imajo zaradi genskih nepravilnosti pomanjkanje encima biotinidaze lahko pride do življenjsko nevarnega pomanjkanja biotina. Znaki pomanjkanja so motena toleranca glukoze, mentalne oziroma duševne motnje, preobčutljivost na dotik, mravljinčenje, kožne bolezni in poškodbe, anoreksija, slabost, občutek suhih oči, slab imunski odziv in prekomerno izpadanje las ter plešavost.


Predoziranje biotina

Zastrupitve s prevelikimi odmerki biotina niso znane.


Prehranski viri in dnevne potrebe po biotinu

Prehranskih potreb za preskrbo z biotinom ni mogoče zanesljivo navesti, vendar pa se pri odraslih in otrocih nad 15. letom starosti gibljejo nekje med 30 in 60 µg dnevno. Pri nosečnicah so potrebe rahlo višje kot pri ostali populaciji, vednar še vedno v okviru navedenih mej. Nekoliko povečane potrebe imajo tudi bolniki na hemodializi.

Ocenjeno je, da naj bi za pokrivanje potreb po biotinu zadostovala količina biotina, ki jo proizvedejo črevesne bakterije. Živila, ki so bolj bogata z biotinom so npr. soja, cvetača, šampinjoni, jetra, kalčki, jajčni rumenjak, leča in ovseni kosmiči.

Vsebnost biotina (µg/100 g živila)

 Živilo   Vsebnost biotina    % PDV 
 Cvetača   1,5   3
 Šampinjoni   16   32 
 Ovseni kosmiči   19   38 
 Jetra  44   88 
 Jajčni rumenjak   60   120 
 Soja  60   120 

* PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle, na osnovi referenčnih vrednosti za označevanje živil. Za biotin znaša 50 µg.


Stabilnost biotina

Biotin je precej dobro stabilen pri vseh pogojih- na zraku, toploti in svetlobi, zato pri shranjevanju in pripravi živil ne prihaja do bistvenih izgub.

 

 

Viri:

Ottaway P.B. Food fortification and supplementation. ZDA, Woodhead Publishing Limited, 2008.

Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.

Geissler C., Powers H. Human nutrition, VB, Elsevier, 2005.

D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]

Slike: freedigitalphotos.net

 

 

 

Pripravila: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org