Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb vitamin_EVitamin E je glavni antioksidant v našem telesu. Naše celice ščiti pred poškodbami kisikovih prostih radikalov. Naravno ga vsebujejo rastlinska olja, tista z več nenasičenimi maščobami ga imajo več, saj tudi njih ščiti pred oksidacijo.
 


Funkcije vitamina E

Pod imenom vitamin E poznamo tokoferole. V naravi jih proizvajajo samo rastline in tudi pri njih ima funkcijo zaščite maščob pred oksidacijo. Gre za osem različnih vitamerov, ki se med seboj kemijsko razlikujejo po nasičenosti stranske verige molekule in metilaciji obroča. Tokoferoli imajo nasičeno stransko verigo, ki ne vsebuje dvojnih vezi, tokotrienoli pa nenasičeno, ki ima v verigi tudi dvojne vezi. Za vsakega obstajajo štiri oblike- alfa, beta, gama in delta, ki se razlikujejo po porazdelitvi metilnih skupin na obroču.

Vitamin E je v maščobi topni antioksidant, ki inaktivira kisikove proste radikale v membranah, lipoproteinih in drugih telesnih tkivih, sestavljenih iz maščob. Odgovoren naj bi bil tudi za ohranjanje plodnosti. Za razliko od drugih vitaminov, ki imajo v telesu številne funkcije in sodelujejo v mnogih procesih in reakcijah, je naloga vitamina E izključno zaščita pred oksidacijo. Tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za uporabo na živilih, ki so dober vir tega vitamina odobrila le eno zdravstveno trditev in sicer:

- vitamin E ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom


Absorbcija vitamina Evitamin E_1

Vitamin E se v telo absorbira v zgornjem delu tankega črevesa. Estri tokoferola se razcepijo z encimi iz trebušne slinavke in preidejo v limfo. Biorazpoložljivost oziroma absorbcija vitamina E je močno odvisna od količine maščobe, ki je vnesena v telo skupaj z vitaminom E. Obrok z zelo malo ali nič maščobe vitaminu E ne bo omogočil učinkovite absorbcije v telo. V celicah stene tankega črevesa se vitamin E vgradi v hilomikrone, ki vstopajo v limfni in posledično tudi krvni obtok in so tako na voljo vsem telesnim tkivom. Povprečna stopnja absorbcije vitamina E v telo je 30 %. Zaradi univerzalnega zaščitnega učinka na membrane se vitamin E pojavlja v vseh tkivih, največje vsebnosti pa najdemo v maščobnem tkivu, jetrih in nadledvični žlezi.


Pomanjkanje vitamina E

Do pomanjkanja vitamina E prihaja redko celo pri ljudeh, ki imajo hranilno revne diete. Razlog je v tem, da ima telo v tkivih relativno velike zaloge vitamina E. V telo ga vnašamo z različnimi maščobami, saj ima vitamin E tudi pri njih zaščitno funkcijo in se pojavlja v živilih skupaj z maščobami. Do pomanjkanja vseeno lahko pride pri ljudeh z motnjami v absorbciji maščobe, bolnikih s cistično fibrozo in ljudeh z nekaterimi genskimi nepravilnostmi. Pomanjkanje vitamina E bi povzročilo oksidacijo in hude poškodbe telesnih membran zaradi kisikovih prostih radikalov. nezadosten vnos lahko povzroči tudi napredovanje arteroskleroze, Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni, raka, katarja in slabšanja imunskega sistema.


Predoziranje vitamina E

Vitamin E v visokih odmerkih ni zelo strupen. Kot zgornja meja, ki jo telo še lahko prenese, je bila določena količina 1000 mg vitamina E dnevno. Višje količine lahko vplivajo na strjevanje krvi in tako tvegamo nastanek hemoragičnega šoka.


Prehranski viri in dnevne potrebe po vitaminu E

 Starost   mg tokoferol ekvivalenta/dan (moški)   mg tokoferol ekvivalenta/dan (ženske) 
 0 - 4 mesece   3  3
 4 - 12 mesecev   4  4
 1 - 4 leta   6  5
 4 - 7 let  8  8
 7 - 10 let  10  9
 10 - 13 let  13  11
 13 - 15 let  14  12
 15 - 25 let  15  12
 25 - 51 let  14  12
 51 - 65 let  13  12
 65 let in več  12  11

 1 mg alfa-tokoferol ekvivalenta = 1 mg tokoferola = 1,49 IE; 1 IE = 0,67 mg alfa- tokoferola


Vitamina E lahko brez težav dovolj zaužijemo z običajno prehrano, brez prehranskih dodatkov. Živila z visoko vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin praviloma vsebujejo tudi veliko vitamina E.


Zelo dober vir vitamina E je olje pšeničnih kalčkov, veliko ga vsebujejo tudi sončnično olje, repično olje, olje koruznih kalčkov, sojino olje, olivno olje in druga olja. Poleg olj vitamin E vsebujejo tudi različna semena in oreščki.


Vsebnost vitamina E v 100 g nekaterih živil

 Živilo   Vsebnost vitamina E (mg)  % PDV* 
 olivno olje   14  117
 olje pšeničnih kalčkov   149  1242 
 sončnično olje  41  342 
 bučna semena  2  17 
 arašidi  8   67 
 pinjole  9  75 

* PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle, na osnovi referenčnih vrednosti za označevanje živil. Za vitamin E znaša 12 mg.


Stabilnost vitamina E

Vitamin E je zelo občutljiv na kisik in svetlobo. Ob odsotnosti kisika je obstojen pri segrevanju celo do 200 st. C. Pri običajni pripravi živil so izgube nekje okoli 10 %, pri ponovnem segrevanju olj za pečenje ali cvrenje pa se uniči ves preostali vitamin E. Pri globoko zamrznjenih živilih, ki vsebujejo nenasičene maščobe, vsebnost vitamina E postopoma upada, kar povzroči tudi žarkost maščob.

 

 

Viri:

Ottaway P.B. Food fortification and supplementation. ZDA, Woodhead Publishing Limited, 2008.

Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.

Geissler C., Powers H. Human nutrition, VB, Elsevier, 2005.

D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]

Slike: foter.com

 

 

 

Pripravila: Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org