Prehrana

Portal prehrana je zanesljiv vir informacij in novic s področja prehrane.

Šparglji z bazilikinim pestom

sparglji bazilikin pesto

 

 

 

 

 

Pojdi na recept

thumb prehrambene_navadeK varovanju našega zdravja brez dvoma prispeva zdravo prehranjevanje. Nezdrava prehrana spada med najpomembnejše dokazane vzroke za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni sodobnega časa, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, nekatere vrste raka, nekatera kronična pljučna obolenja ter debelost in osteoporoza. Prehranjevalne navade se v Sloveniji ne izboljšujejo bistveno, kar se kaže v visokih deležih ljudi, ki obolevajo za omenjenimi boleznimi.

 

Splošen presek stanja v Sloveniji

Največ nezdravih prehranjevalnih navad je zaslediti pri mladih ljudeh, aktivni delovni populaciji, nižje izobraženih in ljudeh s slabšim ekonomskim položajem. Zaradi neprimernih prehranjevalnih navad pa so še bolj na udaru otroci, katerih organizem se šele razvija. S takšnim načinom prehranjevanja se otroci že zelo zgodaj izpostavljajo stalnim povišanim količinam maščob, sladkorja, soli in umetnih dodatkov v telesu, kar vsekakor ne more biti dobro izhodišče za zdravo odraslo življenje. Slabe prehranjevalne navade državljanov se odražajo v neprimerni razporeditvi obrokov preko dneva, izpuščanju zajtrka, v neustrezni izbiri živil v naših obrokih ter v prekomernem uživanju škodljivih maščob, sladkorja in soli. Nagnjeni smo tudi k hitremu prehranjevanju, ki praviloma predstavlja hrano nižje hranilne in visoke energijske vrednosti ter veliko dodanih aditivov. Sodeč po raziskavah le tretjina odraslih prebivalcev Slovenije uživa sadje večkrat dnevno, zelenjavo pa le slaba petina. Več kot polovica prebivalcev svojo hrano, potem ko jo poskusi, dosoli. Polovica prebivalcev 3 krat na teden uživa suhomesnate izdelke in druge predelane mesnine. Petina odraslih ljudi uživa aromatizirane in gazirane brezalkoholne pijače 3 krat tedensko.
 

Priporočila so dokaj preprosta

V izogib boleznim in za vzdrževanjem kvalitetnega življenja poskrbimo, da so naši vsakodnevni obroki pravilno razporejeni (privoščimo si 4 – 5 manjših obrokov) in sestavljeni iz živil vseh skupin. Naslednji dve prehrambene navade1sxc.huskupini naj v vsakodnevni prehrani predstavljata največji količinski delež: skupina škrobnih živil ter skupina zelenjave in sadja. Iz prve skupine izbirajmo polnozrnate žitne izdelke, neoluščen riž, kruh in druge žitne izdelke (kaše, kosmiči, polenta). V to skupino pa spadajo tudi stročnice (grah, stročji fižol, fižol, leča, soja). V skupini zelenjave in sadja izbirajmo čim bolj raznovrstne sorte predvsem lokalne pridelave, uživajmo pa večkrat presno kot kuhano zelenjavo. Prvi dve skupini živil dopolnimo z živili iz skupine beljakovinskih živil, kamor spadajo na primer pusto meso vseh vrst (rdeče meso 2-3 krat na teden, belo meso 1-2 krat na teden) in morske ribe (vsaj 1 krat tedensko), jajca, tofu, stročnice, sir, skuta in ostali mlečni izdelki. Izogibajmo se koži na perutnini in drugim vidnim mastnim delom ter predelanim mesninam (suha salama, posebna salama, paštete, hrenovke in podobni). Brezmesne dneve (1-2 krat na teden) naj poleg škrobnih živil, zelenjave in sadja zadostno zapolnijo mlečni izdelki, jajca, stročnice, izdelki iz stročnic, oreški itd. Glavnino popite tekočine naj predstavljajo voda, mineralna voda in nesladkani čaji, izognimo pa se sladkanim in aromatiziranim pijačam. Pri nakupih hrane bodimo vedno pozorni na vsebnost hranil in snovi, ki se dodajajo pri predelavi hrane. Previdnost zahtevajo tudi prehranske in zdravstvene trditve, ki se zelo pogosto pojavljajo na embalaži izdelkov ("naravno", "lahko", "brez sladkorja", "zmanjšuje holesterol",...), ki pogosto lahko potrošnika odvrnejo od realne ocene o sestavi živila.
 

Ne čakajmo na bolezen!

V smislu širjenja znanja in ozaveščenosti glede pomena prehrane za zdravje sodobna družba ponuja kar nekaj možnosti. Pa vendar – kronične bolezni, kot posledica nezdravega življenjskega sloga, še vedno zasedajo najvišja mesta med vzroki za umrljivost. Ali nam je zdrava prehrana zares tako nedostopna in predraga? Ali pa se pričenjamo zavedati pomena prehrane šele ko zbolimo? Nekatere raziskave so namreč pokazale, da mnogi ljudje pokažejo dovzetnost za izboljševanje svojih prehranjevalnih navad šele po postavljeni diagnozi, na primer diabetesa, hipertenzije in debelosti.Z majhnimi, a vztrajnimi koraki si lahko zagotovimo kvalitetnejše življenje, ki si ga zaslužimo in smo s svojim načinom življenja v zgled tudi mlajšim generacijam.

 

 Viri:

Robertson A., Tirado C., Lobstein T., Jermini M., Knai C., Jensen H. J., Ferro-Luzzi A., James W. P. T. 2004. Food and health in Europe; a new basis for action, WHO Regional Publications, European Series, No. 96. Copenhagen: Danska, World Health Organization, Regional Office for Europe.

Hlastan Ribič C, Djomba JK, Zaletel-Kragelj L, Maučec-Zakotnik J, Fras Z. (ur). 2008. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja RS in Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 2008.

Pravst I. 2011. Sporočilo za javnost - Zaključek znanstvene obravnave zdravstvenih trditev na živilih. Ljubljana, Inštitut za nutricionistiko.
http://www.nutris.org

Prehranske trditve - ZPS Portal, 2009.
http://www.zps.si

Hlastan Ribič C, Jelenc A (ur.), Vertnik L (ur.). 2009. Zdrav krožnik : priporočila za zdravo prehranjevanje. Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
http://cindi-slovenija.net

 

Pripravila: Lidija Vertnik, univ. dipl. inž. živil. tehnol.

Iskanje:

Loading

O portalu prehrana

prehrana institut

Portal vzdržuje Inštitut za nutricionistiko, neprofitna organizacija, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Poleg raziskovalne dejavnosti med temeljna poslanstva inštituta sodi tudi promocija zdravega prehranjevanja, v sklopu česar deluje tudi ta spletna stran. Več o inštitutu: www.nutris.org