V pomladansko poletnih dneh so odlična izbira osvežilne jagode. Jagode niso le okusen sadež, ki se ga lahko uporabi pri pripravi različnih sladic, marmelad, kot priljubljena priloga ob čokoladi, sladoledu, jogurtu, kosmičih za zajtrk, penečemu vinu, ampak so tudi bogat vir vitaminov, mineralov in dietni sadež.

Plodovi jagod dozorijo (odvisno od sorte) od zgodnjega do poznega poletja. Barva je v vseh odtenkih rdeče barve, meso pa je lahko različno trdo in različno aromatično, kar je spet odvisno od sorte. Poznamo več vrst jagod, sadeži so, sladkega in aromatičnega okusa. Uspevajo od meseca maja do julija.

Jagode so koristne

Jagode vsebujejo železo, natrij, kalcij, kalij in fosforj ter različne sadne kisline, vitamine A, B1, B2 in C, poleg tega pa imajo nizko energijsko vrednost (46 kcal/100g) in so tudi vir vlaknin. Značilno rdečo barvo dajejo sadežu pigmenti antocianini, ki so prisotni v jagodah in so znani kot dobri antioksidanti. Salicilna kislina v jagodah, ki je sicer sestavina aspirina, rastlino varuje pred infekcijami, v našem organizmu pa naj bi zmanjševala možnost za nastanek črevesnega raka in delovala protivnetno. Uživanje svežih plodov naj bi tudi zniževalo krvni tlak in odvajalo zaloge sečnine.

Jagode in dieta

Raziskave so pokazale pozitivne učinke jagod pri dieti z omejenim vnosom maščob, saj naj bi sadež povečal delovanje hormona-adiponektina, ki ga izločajo maščobne celice. Hormon spodbuja presnovo, hkrati pa zavira apetit in tudi nadzoruje količino krvnega sladkorja predvsem po obrokih bogatih z ogljikovimi hidrati. Adiponektin vpliva na izgorevanje maščob skupaj s hormonom leptinom, ki vpliva na izgubo oziroma povečanje telesne teže. Jagode so lahko posredno preko hormonov učinkovita pomoč pri dietah v kombinaciji z zdravim načinom prehranjevanja.

Pesticidi v jagodah in alergene reakcije

Čeprav so jagode z vidika hranilne sestave koristno živilo, pa ostaja problem njihove onesnaženosti s pesticidi. Dobra izbira so ekološko pridelane jagode, saj je ekološka pridelava omejena z zelo strogimi omejitvami glede rabe pesticidov. Nekateri so na jagode tudi alergični. Alergen, ki sproži reakcijo, naj bi bil povezan z rdečo barvo jagod. Tudi alergiki naj bi jih pogosto dobro prenašali, če jih pretlačijo skozi sito in pomešajo z nekaj kalcija.

Izbira in kupovanje jagodfreedigitalphotos.net

Če želimo zaužiti čim bolj kvaliteten sadež, moramo biti pozorni pri izbiri jagod. Seveda je običajno najboljši nabran tisti z domačega vrta, a če nimamo te možnosti, če je mogoče kupujmo povsem zrele sadeže s pecljem, svetlejše barve in srednje velikosti. Velike in močno rdeče jagode so lahko polne vode in hitro rasle ter dozorele s pomočjo pomožnih tehnoloških sredstev in sintetičnih gnojil.

Shranjevanje jagod

Ko jagode shranjujemo doma, bodimo pozorni, da zabojček ni prepoln, ker s tem povzročimo poškodbo sadeža in hitro plesnenje. Poleg tega moramo odstraniti morebitne poškodovane sadeže od tistih zdravih, najbolje pa je, da po nakupu shranjujemo jagode v zabojčkih, ki ne prepuščajo zraka. Za daljšo trajnost, sadež operimo šele neposredno pred uživanjem ali kadar ga želimo zamrzniti ali dehidrirati, da odstranimo pesticide in umazanijo. Dobro je tudi vedeti, da zamrznjene jagode izgubijo del arome, ker ob zamrzovanju popokajo celične stene. Če pa jih vseeno želimo dlje časa hraniti in jih zamrzujemo, oprane sadeže, ki jim nismo odstranili peclja, poškropimo z antioksidantom, najbolje v obliki limoninega soka, ki bo nekoliko ohranil barvo zamrznjenih jagod. Kljub vsemu, pa je zamrzovanje postopek, ki ohrani kar nekaj vitaminov in mineralov, vendar če zamrzujemo sveže in zdrave sadeže. Za daljše shranjevanje lahko jagode tudi dehidriramo (sušimo) z različnimi metodami, kot so sušenje v pečici, na soncu ali s pomočjo sušilnika sadja (dehidratorja). Sušene jagode so lahko odličen dodatek žitnim kosmičem, doma narejenim žitnim ploščicam ali piškotom in jogurtu.

Jagode s šparglji

Potrebujete:

500 gramov svežih belušev

500 gramov jagod

2 žlici svežega limoninega soka

1 čajno žličko javorjevega sirupa (ali mletega rjavega sladkorja)

175 gramov kisle smetane

2 čajni žlički javorjevega ali agavinega sirupa

Priprava:

Šparglje dobro operete in jih skuhate v vodi, ki ji dodate limonin sok in eno čajno žličko javorjevega sirupa (ali rjavega mletega sladkorja). Kuhane šparglje odcedite, jih prelijete z mrzlo vodo in še enkrat dobro odcedite. Narežete jih na približno en centimeter dolge koščke. Tudi jagode dobro operete, odstranite peclje in narežete na večje kose. V posodi zmešate jagode, šparglje, kislo smetano in javorjev ali agavin sirup. Postrezite v posodicah.

Vir:

Harris L.J. in Mitcham E. 2007. Strawberries: Safe methods to store, preserve, and enjoy. Agriculture and natural resources catalog, 8256: 1-15

Slike: freedigitalphotos.com

Pripravila: Saša Rot, uni. dipl. ing. živ. teh.