Projekt celostno obravnava varno uporabo industrijske konoplje v živilih, še posebej v prehranskih dopolnilih. Živila, ki vsebujejo ali so v celoti izdelana iz različnih delov konoplje, lahko vsebujejo sledove THC in najmanj šestdeset drugih kanabinoidov, kar nekaj od njih je tudi biološko aktivnih npr. kanabidiol (CBD), kanabinol (CBN). Njihova vsebnost se v končnem izdelku lahko bistveno poveča s postopki slabe kmetijske in proizvodne prakse (onesnaženja ob žetvi in skladiščenju) ter s postopki koncentriranja ali ekstrakcije. Projekt vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), pri njem pa sodelujeta tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Inštitut za nutricionistiko (NUTRIS). Projekt sofinancirata Ministrstvo za zdravje RS in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

Projekt sofinancirata

Sodelujoče raziskovalne organizacije

• Nacionalni inštitut za javno zdravje (vodenje projekta)
• Inštitut za nutricionistiko
• Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano

Financiranje

• Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) [SICRIS]
• Ministrstvo za zdravje RS (MZ)

Trajanje projekta

• 1. 10. 2016-30. 9. 2017

Opis projekta

Raziskave na področju javnega zdravja in prehrane pomenijo dolgotrajno naložbo v zdravje prebivalstva in podpirajo povezovanje ukrepov za preprečevanje bolezni cele populacije. Predlog raziskovalnega projekta celostno obravnava zagotavljanje varne uporabe industrijske konoplje v živilih, še posebej prehranskih dopolnilih. Nosilci živilske dejavnosti šele s spremembo Pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka, smejo uporabljati vrste Cannabis sativa, pri katerih vsebnost tetrahidrokanabinola (THC) ne presega 0,2% v suhi snovi rastline, za proizvodnjo običajnih živil in prehranskih dopolnil. Živila, ki vsebujejo ali so v celoti izdelana iz različnih delov konoplje, lahko vsebujejo sledove THC in najmanj šestdeset drugih kanabinoidov, kar nekaj od njih je tudi biološko aktivnih npr. kanabidiol (CBD), kanabinol (CBN). Njihova vsebnost se v končnem izdelku lahko bistveno poveča s postopki slabe kmetijske in proizvodne prakse (onesnaženja ob žetvi in skladiščenju) ter s postopki koncentriranja ali ekstrakcije.

S predlaganim raziskovalnim projektom bomo dosegli zastavljene raziskovalne cilje:

• opisati pogostost pojavljanja industrijske konoplje v običajnih živilih, prehranskih dopolnilih in drugih izdelkih, ki so namenjeni uživanju, na slovenskem trgu;
• z ustrezno analizno tehniko in metodo določiti vsebnosti biološko aktivnih kanabinoidov THC, CBD in CBN ter relevantnih drugih kanabinoidov v reprezentativnem vzorcu živilskih izdelkov;
• postaviti model za izračun izpostavljenost prebivalcev Slovenije biološko aktivnim kanabinoidom preko hrane;
• oceniti tveganje za zdravje različnih populacijskih skupin prebivalcev Slovenije zaradi izpostavljenosti industrijski konoplji v živilih na slovenskem trgu;
• na osnovi sistematičnega pregleda uporabljenih ukrepov in dokazov našega projekta pripraviti sintezo najbolj učinkovitih pristopov za varno uporabo industrijske konoplje v živilih.

Delo bomo organizirali v štirih delovnih sklopih:

• DS 1: Razpoložljivost živilskih in drugih izdelkov, ki vsebujejo industrijsko konopljo;
• DS 2: Vsebnosti kanabinoidov v živilskih in drugih izdelkih z industrijsko konopljo;
• DS 3: Presoja varnosti v povezavi z živilskimi in drugimi izdelki, ki vsebujejo industrijsko konopljo;
• DS 4: Strokovna izhodišča za predloge sprememb relevantne zakonodaje.

Pri delu bomo uporabljali unikatni nacionalni podatkovni zbirki in programski orodji – »CLAS« in  »P3 Professional«, s katerima bomo spremljali in določali pogostost, pojavnost in ponudbo običajnih živil, prehranskih dopolnil ter drugih izdelkov z industrijsko konopljo. Na podlagi pregleda razpoložljivih živilskih izdelkov bomo pripravili načrt vzorčenja najmanj 60 izdelkov z industrijsko konopljo, ki so namenjeni zaužitju. Za analizo vsebnosti kanabinoidov:  tetrahidrokanabinola (THC), kanabidiola (CBD) in kanabinola (CBN) ter nekaterih drugih kanabinoidov, relevantnih za posamezno skupino izdelkov bomo uporabili že vpeljane analizne metode tekočinske kromatografije s tandemskim masnim spektrometrom (LC/MS/MS). Z osnovnimi statističnimi analizami bomo prikazali porazdelitev vsebnosti biološko aktivnih kanabinoidov industrijske konoplje v živilih in drugih izdelkih na slovenskem trgu, kar doslej še ni bilo izvedeno.

S postopki ocene tveganja bomo ovrednotili varnost uporabe industrijske konoplje v živilih s stališča zdravja vseh populacijskih skupin. Sledili bomo napotkom, ki jih je za presojo varnosti rastlin pripravila Evropska agencija za varnost hrane. Na podlagi ugotovljenih vsebnosti THC, CBD, CBN in ostalih kanabinoidov industrijske konoplje bomo pripravili oceno izpostavljenosti preko hrane. Uporabili bomo točkovni pristop in izpostavljenost izračunali kot produkt povprečne ali najvišje ugotovljene vsebnosti posameznih kanabinoidov v preiskanih kategorijah živil s povprečnimi zaužitimi količinami teh kategorij živil Pri prehranskih dopolnilih in ostalih izdelkih bomo upoštevali priporočene dnevne odmerke. Izpostavljenost bomo prikazali z različnimi scenariji vnosa za splošno populacijo, odrasle, mladostnike ter otroke. Tveganje bomo opredelili s primerjavo izračunanih scenarijev izpostavljenosti z referenčnimi (varnimi) odmerki. Za THC ta že obstaja, za ostale kanabinoide ga bomo morali še določiti na podlagi kritičnih odmerkov iz literature. Z oceno tveganja bomo prikazali ali obstaja verjetnost tveganja za zdravje, ob običajni prehrani in trenutni uporabi industrijske konoplje v živilih.

Reprezentativne nacionalne podatke in oceno tveganja bomo dopolnili s sistematičnim pregledom ukrepov za zagotavljanje varnosti uporabe v državah Evropske unije in drugih državah. Predloge ukrepov bomo prilagodili usmeritvam in ciljem Resolucije nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, predvsem v smislu zagotavljanja varne in zdravju koristne hrane s poudarkom na lokalno-trajnostni oskrbi in samooskrbi.

Priporočila, ki bodo temeljila na rezultatih in dokazih tega projekta, bomo skladno z usmeritvami naročnika, komunicirali s slovenskimi vladnimi službami, z Evropsko agencijo za varno hrano, interesnimi skupinami (vključno z živilsko industrijo), civilno družbo in nevladnimi organizacijami. S Strategijo ciljnega razširjanja informacij bomo ozaveščali javnost o koristih oziroma morebitnih tveganjih uporabe industrijske konoplje v živilih.

Rezultati raziskovalnega projekta bodo uporabni za nosilce živilske dejavnosti načrtovanju, preoblikovanju in razvoju obstoječih ali novih živilskih izdelkov. Uporabni bodo tudi za dopolnitev branžnih smernic dobre kmetijske in proizvodne prakse za industrijsko konopljo ter bodo imeli velik vpliv na delo uradnega nadzora in s tem na zagotavljanje varnih živilskih izdelkov na slovenskem trgu.