Raziskava NutriFem: Izzivi pri doseganju ustreznega prehranskega statusa žensk v rodni dobi (L3-50125)

Prehrana je prepoznana kot eden najpomembnejših spremenljivih parametrov življenjskega sloga, s katerim je možno vplivati na splošno zdravje in tveganja za razvoj različnih kroničnih nenalezljivih bolezni. Prehranska preskrbljenost žensk v rodni dobi je še posebej pomembna zaradi močne povezave med prehranskim statusom matere in zdravjem njenega otroka. Ker so številne nosečnosti nenačrtovane, je optimalna prehranska preskrbljenost v reproduktivnih letih bistvena za zagotovitev normalnega razvoja ploda. Kljub temu da so ženske v rodni dobi bolj izpostavljene anemiji in pomanjkanju nekaterih mikrohranil, kot druge populacijske skupine, v Sloveniji primanjkuje zanesljivih podatkov o njihovem prehranskem statusu. Razpoložljivi podatki celo nakazujejo, da so pri ženskah v rodni dobi s prehrano povezana tveganja višja, kot pri nekaterih drugih skupinah odraslih. Odrasle ženske so na primer podskupina, ki se v Sloveniji najpogosteje poslužuje posebnih prehranskih praks, kot sta vegetarijanstvo in veganstvo, kar bi lahko vplivalo na večjo ogroženost zaradi nižjega vnosa posameznih hranil, kot so dolgoverižne n-3 maščobne kisline, kalcij, vitamin B12 in železo. Posledično lahko takšne prakse prehranjevana dolgoročno vplivajo na njihovo zdravje. Posebne prehranske prakse žensk v rodni dobi bi lahko neposredno vplivale tudi na razvoj otrok, zato je v tej skupini še toliko bolj pomembno natančneje raziskati ključna s prehrano povezana tveganja.

Projekt sofinancirata
aris logo


valens 


Sodelujoče raziskovalne organizacije

  • Inštitut za nutricionistiko (vodenje projekta)
  • Nacionalni inštitut za javno zdravje
  • VIST - Fakulteta za aplikativne vede

Financiranje

  • Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS) [SICRIS]
  • Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

Vodja projekta

Trajanje projekta

1.10.2023 - 30.9.2026

Prehrana je prepoznana kot eden najpomembnejših spremenljivih parametrov življenjskega sloga, s katerim je možno vplivati na splošno zdravje in tveganja za razvoj različnih kroničnih nenalezljivih bolezni. Prehranska preskrbljenost žensk v rodni dobi je še posebej pomembna zaradi močne povezave med prehranskim statusom matere in zdravjem njenega otroka. Ker so številne nosečnosti nenačrtovane, je optimalna prehranska preskrbljenost v reproduktivnih letih bistvena za zagotovitev normalnega razvoja ploda. Kljub temu da so ženske v rodni dobi bolj izpostavljene anemiji in pomanjkanju nekaterih mikrohranil, kot druge populacijske skupine, v Sloveniji primanjkuje zanesljivih podatkov o njihovem prehranskem statusu. Razpoložljivi podatki celo nakazujejo, da so pri ženskah v rodni dobi s prehrano povezana tveganja višja, kot pri nekaterih drugih skupinah odraslih. Odrasle ženske so na primer podskupina, ki se v Sloveniji najpogosteje poslužuje posebnih prehranskih praks, kot sta vegetarijanstvo in veganstvo, kar bi lahko vplivalo na večjo ogroženost zaradi nižjega vnosa posameznih hranil, kot so dolgoverižne n-3 maščobne kisline, kalcij, vitamin B12 in železo. Posledično lahko takšne prakse prehranjevana dolgoročno vplivajo na njihovo zdravje. Posebne prehranske prakse žensk v rodni dobi bi lahko neposredno vplivale tudi na razvoj otrok, zato je v tej skupini še toliko bolj pomembno natančneje raziskati ključna s prehrano povezana tveganja.

Povzetek projekta

Ključni znanstveni izzivi, ki jih obravnava ta raziskovalni projekt, so raziskati prehranske navade in preskrbljenost žensk v rodni dobi, zagotoviti epidemiološke podatke o vnosu ključnih hranil, in raziskati povezave z različnimi kazalniki zdravstvenega stanja. S presečno raziskavo z reprezentativnim pristopom vzorčenja ovrednotili prehranske prakse in drugačne načine prehranjevanja žensk v rodni dobi v Sloveniji, med drugim vsejede ženske, ki ne sledijo nobeni posebni dieti, ženske, ki sledijo vegetarijanski dieti in ženske, ki sledijo veganski dieti. Prav tako bomo pri tej populacijski skupini podrobno ocenili prakse dopolnjevanja s prehranskimi dopolnili. Na podvzorcu udeleženk bomo izvedli presečno epidemiološko raziskavo za oceno prehranskega statusa žensk v rodni dobi ter raziskali povezave med prehranskimi praksami in prehranskim/zdravstvenim statusom v Sloveniji. Prehranski vnos makro in ključnih mikrohranil ter prehranski/zdravstveni status bo ovrednoten z uporabo različnih metod. Za določanje statusa ključnih mikrohranil bodo uporabljeni standardni krvni biološki markerji. To nam bo omogočilo določitev prehranskega statusa za železo, folat, vitamin B12 in vitamin D. Zbrali bomo tudi podrobne meritve telesne sestave z uporabo standardizirane bioelektrične impedančne spektroskopije (BIS) ter spremljali še druge kazalnike povezane s prehranjevalnimi vzorci in življenjskim slogom npr. določanje gostote tkivnih proteinov. Nadalje bomo raziskali povezave med prehranskimi praksami in prehranskim oziroma zdravstvenim statusom. V sklopu tega bomo identificirali povečano prehransko ali zdravstveno tveganje, oziroma morebitne koristi različnih drugačnih načinov prehranjevanja. Rezultati bodo dali vpogled v prehranski status pri splošni skupini žensk v rodni dobi in nam omogočili prepoznavanje povezav med prehranjevalnim vedenjem s prehranskim in zdravstvenim statusom. S tem pristopom bomo lahko identificirali potencialno tveganje za pomanjkanje hranil pri preučevani populacijski skupini.

Cilji projekta

Z uporabo izrazito multidisciplinarnega pristopa in nadgradnje predhodnih raziskovalnih projektov bomo naslavljali naslednje cilje:

  • C1: Oceniti prehranske prakse žensk v rodni dobi (20-49 let) z reprezentativnim pristopom vzorčenja. To bo omogočilo prepoznavanje tveganj, povezanih s prehrano v tej skupini.
  • C2: Določiti prakse dopolnjevanja prehrane pri ženskah v rodni dobi (20-49 let). To nam bo omogočilo boljšo oceno vnosa določenih hranil, saj lahko prehranska dopolnila predstavljajo pomemben prehranski vir hranil.
  • C3: Raziskati prehranski status žensk v rodni dobi (20-49 let) v Sloveniji s kombinacijo validiranih standardnih prehranskih metod in krvnih biomarkerjev. To bo omogočilo tudi vpogled v prehransko stanje ključnih mikrohranil, vključno z železom, folati, vitaminom B12 in vitaminom D.
  • C4: Raziskati povezave med prehranskimi praksami s prehranskim/zdravstvenim statusom in zagotoviti informacije o podskupinah z večjim tveganjem za zdravje. Da bi to omogočili, bomo populacijo oseb, ki uživajo mešano prehrano primerjali s tistimi na veganski prehrani.
  • C5: Podpreti oblikovalce politik z dokazi, potrebnimi za prihodnje odločitve na področju prehrane in javnega zdravja. Rezultati projekta bodo podprli priporočila in oblikovanje politik, ki temeljijo na dokazih, osredotočene na ženske v rodni dobi.

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Koprska ulica 98
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

 

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

 

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.