Inštitut za nutricionistiko, v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana, izvaja aplikativni raziskovalni projekt " Priložnosti za povečanje uživanja lokalnega sadja in zelenjave med prebivalci Slovenije ". Projekt financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Projekt sofinancirata



 

Sodelujoče raziskovalne organizacije

• Inštitut za nutricionistiko (vodenje projekta)
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
• Univerzitetni klinični center Ljubljana

Financiranje

• Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS)
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vodja projekta

• doc. dr. Anita Kušar [SICRIS povezava]

Trajanje projekta

1.10.2023 - 30.9.2026

Raziskave prehranskih navad prebivalcev Slovenije so izpostavile problem prenizkih količin zaužitega sadja in zelenjave. Neuravnotežena prehrana je povezana s številnimi zdravstvenimi izzivi. Uživanje sadja in zelenjave izboljšuje energijsko ravnovesje (in posledično zmanjšuje tveganje za prekomerno telesno maso/debelost), povezano pa je tudi z drugimi koristmi učinki na zdravje. Z zelo močnimi znanstvenimi dokazi je podprto, da imata sadje in zelenjava varovalni učinek pred srčno-žilnimi obolenji, obstajajo pa tudi dokazi za zmanjševanje tveganja za razvoj različnih vrst raka. Sadje in zelenjava sta tudi pomembna prehranska vira številnih esencialnih hranil (vključno z vitamini/minerali) in drugih pomembnih prehranskih snovi, kot je prehranska vlaknina, katere vnos je pri 90 % odraslih prebivalcev Slovenije nezadosten.

Potrošniki so odločevalci na mestu nakupa, zato so ključni, ko želimo izboljševati prehranske navade prebivalcev. Državni organi podpirajo številne aktivnosti, ki povečujejo zanimanje potrošnikov po lokalno pridelani hrani, hkrati pa imajo nosilci živilske dejavnosti (kmetje, proizvajalci hrane in trgovci) zelo omejene možnosti komuniciranje drugih prednosti svojih živil s potrošniki. Uporaba zdravstvenih trditev na živilih je zelo omejena. Za zaščito potrošnikov morajo biti zdravstvene trditve podkrepljene z močnimi znanstvenimi dokazi – randomiziranimi intervencijskimi raziskavami na ljudeh, in odobrene s strani Evropske komisije. Zaradi zelo strogih pogojev se velika večina (75 %) odobrenih zdravstvenih trditev v EU nanaša na esencialna hranila (predvsem vitamine in minerale), medtem ko so bile skoraj vse vloge za zdravstvene trditve za polnovredna živila zavrnjene zaradi pomanjkanja dokazov. Kljub temu, da uživanje sadja in zelenjave nesporno podpira zdravje človeka, trenutno ni odobrene nobeno zdravstvene trditve za sveže sadje ali zelenjavo (ena trditev za sadež kivija pa je v fazi odobritve). To pomeni, da nosilci živilske dejavnosti po vsej EU nimajo pravnih možnosti, da bi potrošnike ustrezno informirali o pomembnosti uživanja sadja in zelenjave. Uporabljati smejo le prehranske trditve (na primer: o vsebnosti vitaminov) in sklice na zdravstvene trditve za posamezna hranila, kadar jih živilo vsebuje v zadostni količini. Hkrati so podatki o hranilni sestavi lokalnega sadja in zelenjave v nacionalni podatkovni bazi o sestavi živil pogosto nepopolni, ali celo manjkajoči. Lokalno sadje in zelenjava se zato redko tržita s kakršnimi koli trditvami, nosilci živilskih dejavnosti pa se zanašajo predvsem na splošno ozaveščenost prebivalstva, čeprav je to področje zelo slabo raziskano.

Povzetek projekta

V povezavi z nacionalno raziskavo o prehranskih navadah in količinah zaužitih živil pri posameznih skupinah prebivalstva - SI.Menu bodo pridobljeni podatki o prehranskih navadah prebivalcev Slovenije, ki bodo uporabljeni za identifikacijo najpogosteje zaužitega sadja in zelenjave med prebivalci Slovenije, vključno z živili iz nacionalne sheme »Izbrana kakovost«. Raziskana bo hranilna sestava in prednosti najpogosteje zaužitega sadja in zelenjave. Manjkajoči/nepopolni podatki iz Slovenske nacionalne podatkovne baze o sestavi živil, ki je bila razvita v predhodnih projektih sodelujoče raziskovalne skupine, bodo dopolnjeni z novimi analiznimi podatki za izbrano lokalno sadje in zelenjavo. Posodobljena nacionalna baza o sestavi živil bo neposredno uporabna za vse deležnike, od nosilcev živilske dejavnosti pa do državnih institucij. Zdravstvene koristi treh lokalno pridelanih živil s poudarkom na prebavnem sistemu (zlasti podpora k normalnemu delovanju črevesja in odvajanju blata bodo z upoštevanjem EFSA standardov preučene v okviru randomizirane kontrolirane intervencijske raziskave, ki bo omogočila uporabo dokazov za utemeljevanje novih zdravstvenih trditev. Rezultati projekta bodo uporabni tudi v klinični praksi, zlasti na področju zdravja prebavil in obravnave zaprtja, ki prizadene do 20 % prebivalcev. Gre za področje, kjer so zelo zaželene učinkovite na prehrani temelječe naravne metode obravnave, kot alternative obstoječim farmakološkim metodam. Vedenje in preference potrošnikov v povezavi z izbiro sadja in zelenjave bo raziskan s poudarkom na zdravstveni pismenosti, zaupanju potrošnikov ter prepoznavanju izzivov in priložnosti za povečanje uživanja lokalne hrane. Projekt bo pomemben tudi za gospodarstvo, med drugim za kmete/predelovalce živil/trgovce, ki bodo prejeli informacije o sestavi in koristih izbranega lokalnega sadja in zelenjave. To jim bo omogočilo bolj učinkovito in odgovorno označevanje in promocijo živil. Potrošniške raziskave so pomembno raziskovalno področje, saj lahko prispevajo ključne informacije za podporo k učinkovitejšemu izobraževanju potrošnikov in spreminjanju njihovega življenjskega sloga. Rezultati projekta bodo posredovani posameznim deležnikom, vključno z znanstveno skupnostjo, pridelovalci, živilsko industrijo, oblikovalci politik in splošno javnostjo.

Cilji projekta

Splošna hipoteza predlaganega triletnega aplikativnega raziskovalnega projekta je, da so prehranske in zdravstvene prednosti sadja in zelenjave koristne pri promociji uživanja lokalno pridelane hrane. Z izrazito multidisciplinarnim pristopom bomo:

• (C1) s pomočjo nacionalno reprezentativnih podatkov identificirali najpogosteje uživano sadje in zelenjavo;
• (C2) raziskali prehransko sestavo in koristi najpogosteje uživanega sadja in zelenjave, ob upoštevanju sheme »Izbrana kakovost«;
• (C3) raziskali zdravstvene koristi izbranega lokalno pridelanega sadja in zelenjave, s poudarkom na gastro-intestinalnem zdravju;
• (C4) raziskali vedenje in preference potrošnikov pri sadju in zelenjavi, pri čemer se bomo osredotočili na zaupanje potrošnikov ter na identifikacijo ovir in priložnosti za povečano uživanje lokalno pridelane hrane;
• (C5) uporabili rezultate projekta za podporo kmetom in živilski industriji z namenom učinkovitejše promocije lokalnega sadja in zelenjave;
• (C6) političnim oblikovalcem priskrbeli podatke, ki so potrebni za povečanje lokalne proizvodnje in uživanja sadja in zelenjave.

Cilji projekta so usklajeni s ključnimi strateškimi dokumenti. Relevantnost projekta za oblikovalce politik dokazuje tudi sodelovanje z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.