Projekt sofinancirata



 


Sodelujoče raziskovalne organizacije

• Nacionalni inštitut za javno zdravje (vodenje projekta)
• Inštitut za nutricionistiko
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo
• Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

Financiranje

• Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS)
• Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

Vodja projekta

• doc. dr. Urška Blaznik, NIJZ [SICRIS povezava]

Trajanje projekta

1.10.2023 - 30.9.2025

Povzetek projekta

Uživanje zdrave in uravnotežene prehrane v otroštvu in mladostništvu pomembno vpliva na oblikovanje prehranskih vzorcev v odrasli dobi. V zadnjih letih smo se pri promociji zdravih prehranjevalnih navad najbolj pogosto osredotočali na zadostno uživanje predvsem zelenjave, pa tudi sadja. V zadnjem času pa se povečuje število dokazov, ki pozitiven vpliv na preprečevanje številnih kroničnih bolezni, vključno z debelostjo, povezujejo z uživanjem polnozrnatih živil. Živila iz polnozrnatih žit niso pogosto na jedilniku prebivalcev Slovenije, opažamo, da jih pogosto zavračajo tudi otroci in mladostniki. Predlog raziskovalnega projekta je usmerjen v spodbujanje uživanja polnozrnatih živil pri osnovnošolskih otrocih preko inovativnih aktivnih oblik poučevanja. V pouk gospodinjstva v 6. razredu osnovne šole (OŠ) bomo uvedli pedagoško intervencijo in jo povezali z organizirano šolsko prehrano. Polnozrnata živila, ki bodo predmet pedagoške intervencije, bodo učenci tudi srečali na jedilniku v okviru šolske prehrane. Razvili bomo didaktično gradivo z namenom spodbujanja zdravega načina prehranjevanja otrok in razvijanja boljšega in trajnejšega znanja prehranskih vsebin. Vzorec OŠ za implementacijo pedagoških vsebin bo namenski. Razdeljen bo na dva enaka dela, 6 eksperimentalnih OŠ in 6 kontrolnih OŠ. Eksperimentalne OŠ bodo še dodatno razdeljene na dve podskupini. Pedagoško intervencijo bomo spremljali z intervencijsko raziskavo. V raziskavi bodo sodelovali učenci 6. razredov , organizatorji šolske prehrane in učitelji gospodinjstva eksperimentalnih in kontrolnih OŠ. Raziskava bo vsebovala več elementov. Odnos do uživanja polnozrnatih živil pri različnih deležnikih, vključno s starši učencev, bomo pred in po pedagoški intervenciji spremljali s fokusno skupino. Prehransko pismenost in senzorično sprejemljivost polnozrnatih živil pri učencih bomo raziskovali z vprašalniki in hedonsko lestvico. S primernimi prehranskimi orodji (slikovni material, fotografije pladnjev s hrano) in s pomočjo terenskih sodelavcev, bomo ocenili zaužite količine ponujenih polnozrnatih živil. Spremembe prehranskega vedenja in pogostejše poseganje po polnozrnatih živilih pa ni možno brez ustrezne ponudbe polnozrnatih živil na tržišču v Sloveniji. Zato v predlogu projekta naslavljamo tudi pregled ponudbe polnozrnatih živil, vključno z njihovo sestavo. Predvideni rezultati: Pripravljena pedagoška gradiva za spodbujanje uživanja polnozrnatih živil pri učencih bodo na voljo vsem pedagoškim delavcem, lahko pa bodo služila tudi kot podlaga za pripravo promocijskih/komunikacijskih gradiv za splošno javnost. Z intervencijsko raziskavo bomo lahko pokazali ali inovativni pedagoški pristopi povečajo izbiro polnozrnatih živil v populaciji otrok. Pregleda ponudbe in sestave polnozrnatih živil v Sloveniji še nimamo, je pa ključna podlaga za usmerjanje živilske industrije pri zasnovi inovativnih živil in preoblikovanju obstoječih živil. Prav tako še niso strokovno dorečeni kriteriji za kategorizacijo polnozrnatih živil, zato bo rezultat tega projekta pomemben vir podatkov za živilsko stroko in tudi nadzor nad polnozrnatimi živili.