Sladkor v prehrani: razpoložljivost v živilih, prehranski vnosi in vplivi na zdravje

Projekt sofinancirata

MZZ

ARRSLogo 2016

Opis projekta

Sladkorji so enostavni ogljikovi hidrati, ki jih organizem uporablja za energijo. Sadje, zelenjava, mleko in mlečni izdelki vsebujejo naravno prisotne sladkorje, prosti sladkorji pa so pogosto dodani živilom med proizvodnjo. Glede na definicijo WHO so prosti sladkorji vsi sladkorji, ki jih proizvajalec, kuhar ali potrošnik doda živilom ali pijači, kot tudi sladkorji, ki so naravno prisotni v medu, sirupih, sadnih sokovih in koncentratih sadnih sokov. Pijače z dodanim sladkorjem (PDS) in slaščice sodijo med najpomembnejše vire prostih sladkorjev, vendar tudi druga živila vsebujejo proste sladkorje.

Visok vnos prostih sladkorjev poveča tveganje za zobno gnilobo, prekomerno telesno maso in debelost, presnovni sindrom, sladkorno bolezen tip 2 in druge zdravstvene težave. Izogibanje prekomernemu vnosu prostih sladkorjev so splošno sprejeta prehranska priporočila po svetu. Ta priporočila je zelo pomembno prenesti v prakso tudi v Sloveniji, kjer je debelost razširjena tako pri otrocih kot pri odraslih. Vnos prostih sladkorjev se lahko zmanjša z omejevanjem uživanja pijač (PDS, sadi sokovi) in živil , ki vsebujejo visoke količine prostih sladkorjev, ter s spodbujanjem uživanja živil z naravno prisotnim sladkorjem (sadja, zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov brez dodanega sladkorja).

Tako na globalni kot na nacionalni ravni obstajajo številne iniciative za zmanjšanje vnosa prostih sladkorjev. Za učinkovitost in nadzor teh ukrepov pa je potrebno dobro poznavanje trenutnega stanja glede vnosa sladkorja med prebivalci določene države. To je navedeno tudi Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. Leta 2015 je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij sprejela zavezo o zmanjšanju količine dodanega sladkorja v pijačah z dodanim sladkorjem, vendar uspešnost teh ukrepov zaenkrat še ni bila evalvirana. Poleg tega v Sloveniji trenutno primanjkuje podatkov o količini zaužitega sladkorja med prebivalci v različnih starostnih skupinah. Raziskave, opravljene v različnih evropskih državah kažejo na prekomeren vnos sladkorja, česar za Slovenijo zaradi pomanjkanja dokazov zaenkrat ne moremo potrditi. Izpostaviti velja še, da kljub dejstvu, da so visok vnos prostih sladkorjev predstavlja splošno prepoznano tveganje za zdravje, neposreden razlog za navedene neželene zdravstvene učinke še vedno ostaja predmet razprav. Ti bi bili lahko posledica previsokega energijskega vnosa, povezanega s prekomernim uživanjem prostega sladkorja, uživanja le določenih skupin živil, ko so na primer pijače z dodanim sladkorjem, uživanja sladkorja na splošno, ali pa zgolj določenih oblik sladkorjev.

Predlagana hipoteza celotnega projekta je, da je zaradi vsesplošne prisotnosti dodanega sladkorja v živilih in pijačah njegov vnos v slovenski populaciji previsok in zato predstavlja javno-zdravstveno tveganje. Zaradi tega bi morali količino sladkorja v predelanih živilih ustrezno zmanjšati, pri ljudeh pa zmanjšati tudi uživanje živil z visokim deležem dodanega sladkorja. Z multidisciplinarnim pristopom bomo tako: (O1) zbrali podatke o sestavi živil na tržišču, uporabili metodo uravnoteženja s prodajnimi podatki in dobljene podatke primerjali s stanjem pred samo-zavezami industrije; (O2) pridobili podatke o oglaševanju živil otrokom in ovrednotili uspešnost uvedene regulative o prehranskih profilih iz leta 2017; (O3) na nacionalno reprezentativnem vzorcu določili povprečne vednosti zaužitega skupnih in prostih sladkorjev v populaciji; (O4) prepoznali populacijske skupine z največjim vnosom prostih sladkorjev in ovrednotili njihove prehranske vzorce in življenjski slog v povezavi z kroničnimi neprenosljivimi boleznimi, še posebej debelostjo; (O5) s prospektivno klinično študijo ugotavljali učinkovitost prehranskega svetovanja pri zmanjšanju vnosa prostih sladkorjev pri debelih mladostnikih; (O6) raziskovali potrošnikovo vedenje in preference v povezavi s skupinami živil, ki vsebujejo proste sladkorje; in (O7) obveščali zakonodajalce o vseh potrebnih dokazih, ki bodo peljali v znanstveno podprte nadaljnje ukrepe povezane s prostim sladkorjem v hrani in prehrani.

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.