Datum: 02. november 2020
Ljubljana

Jeseni in pozimi vitamina D primanjkuje kar 80% prebivalcem Slovenije

2. NOVEMBER - SVETOVNI DAN VITAMINA D

Drugi november obeležujemo kot svetovni dan vitamina D, s ciljem zmanjševati pomanjkanje tega za zdravje zelo pomembnega vitamina. Ob pandemiji korona virusa je to še toliko bolj aktualno, saj nacionalne raziskave kažejo, da kar okrog 80% odraslih prebivalcev Slovenje v jesensko-zimskem obdobju ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, čeprav ima le-ta med drugim zelo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Medtem ko je poleti potrebe telesa po vitaminu D možno pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, jeseni in pozimi ključni vir vitamina D predstavlja prehrana. To področje je bilo v Sloveniji pred nedavnim raziskovano v nacionalni raziskavi NUTRIHEALTH, raziskave pa se nadaljujejo v okviru raziskovalnega projekta »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«, ki ga vodijo na Inštitutu za nutricionistiko. Preliminarni rezultati nakazujejo, da je preskrbljenost z vitaminom D v letošnjem letu še slabša kot lani, kar bi lahko bila posledica spremenjenega življenjskega sloga prebivalcev po izbruhu novega korona virusa.


Vitamin D je ključen za normalno delovanje človeškega telesa. Dobro je poznano, da je pomemben za zdravje okostja, precej manj pa je javnosti znano, da je ključen tudi za delovanje imunskega sistema. Vitamin D lahko nastaja v človeški koži, kadar je le-ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi. Tekom poletja potrebe po vitaminu D pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni, zato je potreben ustrezen prehranski vnos.

Preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D je bila raziskana v okviru nacionalno reprezentativne raziskave Nutrihealth. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, vodja raziskave Nutrihealth: »V raziskavi smo preskrbljenost z vitaminom D določali z analizo vzorcev krvi pri 280 odraslih, starih med 18 in 74 let. Ugotovili smo velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih. Med novembrom in aprilom kar približno 80% odraslih ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, skoraj 40% pa je imelo celo hudo pomanjkanje. Še bolj zaskrbljujoči so bili rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 5% odraslih.« Rezultati raziskave so bili letos objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nutrients.

Raziskovanje tega pomembnega področja se nadaljuje v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih«, ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko. Izr. prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in Visoka šola za storitve – vodja projekta: »V prvem sklopu projekta smo preverjali učinkovitost dodajanja vitamina D pri odraslih, ki niso bili optimalno preskrbljeni s tem vitaminom. Raziskovali smo vpliv dodajanja 25 µg (1000 IU) vitamina D3 v različnih farmacevtskih oblikah. Ugotovili smo, da je bolj kot farmacevtska oblika pomembna količina zaužitega vitamina D. Velik vpliv na učinkovitost dodajanja je imel predvsem indeks telesne mase – ljudje s prekomerno telesno težo potrebujejo večje odmerke vitamina D.« Tudi ti rezultati so bili letos že objavljeni v znanstveni reviji Nutrients. Projekt se nadaljuje z raziskovanjem sezonskih nihanj v preskrbljenosti z vitaminom D ter iskanju povezav z življenjskim slogom. Dr. Žmitek je pojasnila: »V letih 2019 in 2020 smo preko 300 udeležencem raziskave določili zimsko in poletno preskrbljenost z vitaminom D. Letošnje poletje smo zaznali znatno manjšo preskrbljenost z vitaminom D, kot lani. Razloge za to še preučujemo, kot možen in verjeten razlog pa je, da so bili zaradi »korona ukrepov« udeleženci raziskave letošnje poletje manj izpostavljeni soncu, npr. krajšega oz. drugačnega dopusta. Pri posameznikih, kjer je poleti pridobljena zaloga vitamina D letos še nižja od lanske, bo jeseni do pomanjkanja lahko prišlo hitreje oz. v večjem obsegu, kot prejšnja leta«.

Najpomembnejše prehranske vire vitamina D v uravnoteženi prehrani predstavljajo predvsem različna živila živalskega izvora, npr. ribe, jajca, rastlinska živila pa ga vsebujejo predvsem, kadar gre za obogatene izdelke. Prof. dr. Igor Pravst: »Vendar pa glede na epidemiološke podatke večina prebivalcev Slovenije s prehrano ne uspe pokriti potreb telesa po vitaminu D, saj živila večinoma vsebujejo razmeroma malo tega vitamina, tistih nekaj živil z več vitamina D, pa pojemo precej malo. Preliminarni rezultati raziskav kažejo, da Slovenci v povprečju dnevno zaužijemo približno 3-4 mikrograme vitamina D, pri čemer pa ga zdravi odrasli potrebujejo vsaj 20 mikrogramov. Zaradi te razlike v obdobju jeseni in zime, ko telo vitamina D ne more tvoriti samo, pri mnogih prebivalcih pride do pomanjkanja«.

Pomanjkanje vitamina D se med drugim odraža v slabši naravni odpornosti (prirojeni imunosti) proti akutnim (virusnim) okužbam dihal. Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja, Predsednica Združenja endokrinologov Slovenije pri SZD: »V obdobju pandemije COVID-19 pa je pomembno izpostaviti tudi, da vitamin D, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda prepreči smrt. Zaradi vse več podatkov o ugodnih učinkih vitamina D na zmanjšanje pojavljanja virusnih okužb dihal, tako tudi okužbe z novim korona virusom in blaženje poteka bolezni COVID-19 smo na pobudo infektologov z nekaj kolegi pred dnevi napisali Priporočila za nadomeščanje vitamina D v času pandemije. V Sloveniji je bila na nacionalnem nivoju konec lanskega leta vzpostavljena Strokovna skupina za pripravo nacionalnih smernic za preskrbo z vitaminom D, ki jo vodim. Načrtujemo, da bomo celostne nacionalne smernice lahko predstavili v naslednjem letu, vendar pa nas je izbruh korona virusa prisilil, da smo nekateri člani skupine strnili moči in pripravili začasna priporočila za namene blaženja pandemije. V njih na osnovi podatkov o izjemno visoki prevalenci hudega pomanjkanja vitamina D v slovenski populaciji pozno jeseni in pozimi, svetujemo nadomeščanje vitamina D3 v preventivne namene.« Priporočila so dostopna na spletni strani Združenja endokrinologov Slovenije.

Povezave do dodatnih informacij:

  • Maša Hribar, Hristo Hristov, Matej Gregorič, Urška Blaznik, Katja Zaletel, Adrijana Oblak, Joško Osredkar, Anita Kušar, Katja Žmitek, Irena Rogelj in Igor Pravst. Nutrihealth Study: Seasonal Variation in Vitamin D Status Among the Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients 2020, 12(6), 1838; https://doi.org/10.3390/nu12061838

  • Katja Žmitek, Maša Hribar, Hristo Hristov in Igor Pravst. Efficiency of Vitamin D Supplementation in Healthy Adults is Associated with Body Mass Index and Baseline Serum 25-Hydroxyvitamin D Level. Nutrients 2020, 12(5), 1268; https://doi.org/10.3390/nu12051268

  • Priporočila za nadomeščanje holekalciferola (vitamina D3) v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje holekalciferola pri posameznikih s COVID-19 so dostopna na spletni strani Združenja endokrinologov Slovenije.

Dodatna pojasnila o projektih:

  • Več o projektu Si.Menu: Gre za nacionalno prehransko raziskavo, ki se izvaja kot del projekta Evropske agencije za varno hrano (EFSA) EU Menu - prve vseevropske raziskave, ki bo priskrbela standardizirane podatke o tem, kaj jedo ljudje v vseh državah in regijah EU. To bo omogočalo bolj natančne ocene izpostavljenosti in podpiralo odločevalce na področju prehrane in varne hrane. V Sloveniji se je projekt Si.Menu pričel izvajati v letu 2014, končal pa se je letošnje leto. Zbiranje podatkov je potekalo po enotni EFSA metodologiji. Raziskavo smo v Sloveniji izvajali v konzorcijski skupini osmih raziskovalnih ustanov, ki jo je vodil Nacionalni inštitut za javno zdravje (vodja: doc. dr. Matej Gregorič, NIJZ), sodelovali pa so Inštitut Jožef Stefan, Pediatrična klinika na UKC Ljubljana, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za nutricionistko, Pedagoška fakulteta, Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem ter Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Raziskava je bila razdeljena na dva dela, na sklop, ki je vključeval dojenčke in malčke, ter sklop, ki je vključeval mladostnike in odrasle.
    Več informacij:https://www.efsa.europa.eu/en/data/food-consumption-data
  • Več o projektu »Prehrana odraslih kot zaščitni dejavnik ali dejavnik zdravstvenih tveganj« (NUTRIHEALTH): Gre za nacionalno raziskavo, v kateri na osnovi vrednotenja bioloških kazalnikov raziskujemo preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z nekaterimi za zdravje pomembnimi vitamini in drugimi mikrohranili ter povezave z zdravjem. Udeleženci raziskave so bili povabljeni v diagnostični laboratorij na odvzem vzorcev krvi in urina, ter na zdravstveni pregled z ultrazvokom ščitnice, s katerim smo preučevali epidemiologijo ščitničnih bolezni. Gre za podsklop zgoraj omenjenega raziskovalnega projekta NUTRIPROTECT. Raziskavo izvaja konzorcij treh raziskovalnih organizacij pod vodenjem Inštitut za nutricionistiko (vodja: prof. dr. Igor Pravst), sodelujejo pa še Nacionalni inštitut za javno zdravje in Univerzitetni Klinični center v Ljubljani. Raziskava je financirana s strani Ministrstva za zdravje in Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Dodatna sredstva za delno pokrivanje potnih stroškov udeležencev raziskave je z donacijo zagotovila družba Mercator d.d.
    Več informacij: https://www.nutris.org/nutrihealth
  • Več o projektu »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih«: Gre za aplikativni raziskovalni projekt, ki ga izvaja konzorcij štirih raziskovalnih organizacij pod vodenjem Inštituta za nutricionistiko (vodja: izr. prof. dr. Katja Žmitek), sodelujejo pa še Visoka šola za storitve v Ljubljani, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ključni cilji projekta so ugotoviti kakšna so sezonska nihanja v količini vitamina D pri odraslih v Sloveniji ter raziskati povezavo med fototipom in osončenostjo kože ter količino vitamina D v telesu, ter preveriti učinkovitost različnih formulacij za dopolnjevanje prehrane z vitaminom D. Projekt se je začel izvajati v letu 2019, in bo potekal do junija 2022. Finančna sredstva za izvedbo projekta so poleg ARRS zagotovili še Ministrstvo za zdravje in podjetje Valens Int. d.o.o.
    Več informacij:
    - https://www.nutris.org/novice/programi-in-projekti/projekti/ucinkovitost-dodajanja-vitamina-d-pri-odraslih-prebivalcih-slovenije
    - https://www.nutris.org/projekti/vitamin-d

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.