Ajda je skromna rastlina, ki uspeva na skromnejših tleh, ne potrebuje škropljenja s pesticidi in herbicidi, saj sintetizira snovi s katerimi se brani pred škodljivci in zavira kaljenje in rast plevelov, zato je primerna za ekološko pridelavo. V Sloveniji poznamo navadno ajdo že približno 600 let, kar je dlje kot poznamo na primer koruzo ali krompir. Tudi tatarska ajda izvira iz Kitajske, k nam pa jo je v 19. stoletju prinesel Žiga Zois iz takratne Češke. Ker tatarska ajda na nizke temperature, za razliko od navadne ajde, ni občutljiva, tudi v Sloveniji uspeva tudi na višjih nadmorskih višinah, kjer navadna ajda ne raste ali ne daje zanesljivega pridelka. Lahko jo sejemo kot glavni ali strniščni posevek. V zadnjih letih se ajda ponovno vrača na naša polja in krožnike. Poleg pomena v prehrani ima ajda pomen tudi v ohranjanju kulturne krajine, kot zdravilna rastlina in čebelja paša.
O tatarski ajdi se bomo pogovarjali tudi v Hiši eksperimentov, kjer bo v sredo 24.4. ob 19h potekala delavnica s dr. Ivanom Kreftom z naslovom Plevel, ki rešuje življenja (Ko ajda na polju zacveti). Dogodek je brezplačen, vendar je zaradi omejenega števila mest potrebna predhodna prijava na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
