Bliža se pomemben mejnik za uporabo titanovega dioksida v živilih

Na podlagi znanstvenega mnenja EFSA o oceni varnosti titanovega dioksida (E 171) kot aditiva za živila, je bila v začetku letošnjega leta na evropskem nivoju sprejeta Uredba Komisije (EU) št. 2022/63 o spremembi prilog II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 glede aditiva za živila titanov dioksid (E 171). Uredba prepoveduje uporabo titanovega dioksida v živilih in določa prehodno obdobje, ko se živila, proizvedena v skladu s pravili, ki so se uporabljala pred 7. februarjem 2022, lahko še naprej dajejo na trg do 7. avgusta 2022. Po navedenem datumu lahko ostanejo na trgu do minimalnega roka trajanja ali datuma uporabe. V mnenju EFSA je bilo namreč navedeno, da na podlagi vseh razpoložljivih dokazov ni mogoče izključiti zaskrbljenosti glede genotoksičnosti titanovega dioksida in ga ni več mogoče šteti za varnega, kadar se uporablja kot aditiv za živila.

Še preden je bil titanov dioksid odstranjen s seznama odobrenih aditivov za živila, pa je bilo v raziskavi Inštituta za nutricionistiko in Nacionalnega inštituta za javno zdravje ugotovljeno zmanjšanje njegove uporabe. Raziskani so bili trendi uporabe titanovega dioksida v preskrbi s hrano na slovenskem trgu. V obsežno raziskavo je bilo vključenih 12.644 predpakiranih živil, razpoložljivih v Sloveniji v letih 2017 in 2020. Rezultati raziskave so pokazali, da delež živil s titanovim dioksidom padel s 3,6% v letu 2017 na 1,8% v letu 2020. Zanimiva je tudi primerjava sestave živil med letoma 2017 in 2020. Ugotovili smo, da kar 44% živil, ki so leta 2017 vsebovala titanov dioksid, v letu 2020 omenjenega aditiva več niso vsebovala. Živilska industrija se je torej po objavi mnenja EFSA odzvala in ukrepala še pred sprejetjem zakonodaje. Več informacij o omenjeni raziskavi je na voljo na povezavi.

Novo vzpostavljena zakonodaja pa predstavlja poseben izziv za živilsko industrijo. Zanimiva je raziskava podjetja pod okriljem Univerze Cambridge, v kateri raziskovalci razvijajo pigment bele barve na osnovi celuloze, ki bi po funkciji lahko nadomestil titanov dioksid. Navdih so raziskovalci dobili v naravi, pri hrošču iz rodu Cyphochilus, ki izvira iz jugovzhodne Azije. Glavo, oprsje in noge omenjenih hroščev pokrivajo drobne luske, ki so svetle in bele. Še posebej se bela barva izrazi ob izpostavitvi razpršeni svetlobi, saj je za skelet hrošča značilen poseben mrežni sistem, ki zelo dobro razprši svetlobo in omogoči, da se bela barva intenzivneje izrazi. Prav to predstavlja raziskovalcem izhodišče za razvoj novega aditiva, belega barvila. Potencial so raziskovalci prepoznali v celulozi, ki s svojo strukturo posnema sipanje svetlobe pri hrošču Cyphochilus. Izpostavljajo tudi dobre mehanske lastnosti ter varnostni in trajnostni vidik. Celuloza je namreč precej bolj trajnostna, v primerjavi z drugimi aditivi s podobno funkcijo, saj je široko dostopen naravni material in se lahko pridobiva tudi iz bioloških odpadkov, po uporabi pa se razgradi. Potencialna uporaba pa ni omejena le na živila, temveč je aktualen tudi pri proizvodnji embalaže, avtomobilskih barv, papirja, kozmetike in izdelkov za osebno nego. Omeniti pa velja, da omenjeni aditiv še ni na voljo in je pred vstopom na trg potrebna njegova odobritev in vključitev na seznam odobrenih aditivov za živila oz. prehranska dopolnila. Več o raziskavi je na voljo na povezavi.


Viri:

Dodatne informacije:

             Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko

             e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., tel. 059 068 870

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

 

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

 

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.