Pristojni organi opozarjajo na nujnost spoštovanja zakonodaje pri oglaševanju prehranskih dopolnil, saj nadzori razkrivajo vse pogostejše kršitve, v katerih oglasi zavajajo z nedokazanimi trditvami o pozitivnih učinkih na zdravje.
Na NIJZ izpostavljajo, da se uporaba prehranskih dopolnil povečuje, a poudarjajo, da ta niso nadomestilo za raznoliko prehrano, saj običajna živila zagotavljajo hranila v optimalnih koncentracijah in kombinacijah, vključno z zaščitnimi snovmi, ki jih prehranska dopolnila ne vsebujejo.
Po raziskavi SI.Menu (2018) je prehranska dopolnila redno uživalo 35,6 % mladostnikov in odraslih, pri čemer je uporaba bolj pogosta pri ženskah, prebivalcih zahodnega dela države ter med izobraženimi in premožnejšimi posamezniki. Pandemija covid-19 je dodatno spodbudila uživanje dopolnil, zlasti tistih, ki podpirajo imunski sistem, kot so vitamin C, D, cink in selen.
Evropsko združenje za prehranska dopolnila navaja, da je leta 2022 več kot 90 % odraslih Slovencev v zadnjem letu uporabilo prehransko dopolnilo.
Porast uporabe dopolnil spremlja intenzivno oglaševanje, ki pogosto vključuje neodobrene zdravstvene trditve, na primer, da običajna prehrana ne zagotavlja vseh potrebnih hranil. Kljub temu ostaja uravnotežena prehrana najprimernejša za pokritje prehranskih potreb. Prehranska dopolnila so lahko koristna pri specifičnih potrebah, vendar niso zamenjava za raznoliko prehrano.
Potrošniki pogosto verjamejo, da so prehranska dopolnila varna, še posebej če jih kupijo v lekarni ali jih vidijo v oglasih. Anketa NIJZ kaže, da 72 % anketiranih kupi dopolnila v lekarnah, 25 % v trgovinah z zdravo in športno prehrano, 24 % v spletnih trgovinah, 20 % v trgovinah s kozmetiko, 7 % pa preko svetovalcev/zastopnikov na domu.
Na vprašanje o neželenih učinkih dopolnil, kot so slabost, prebavne težave, motnje srčnega ritma ali spremembe na koži, je 15 % anketiranih pritrdilo, 5 % pa pozna nekoga z izkušnjami neželenih učinkov. Za beleženje teh učinkov je Slovenija leta 2016 uvedla nutrivigilanco, v obdobju do leta 2023 pa je bilo obravnavanih 78 primerov, večinoma povezanih s prehranskimi dopolnili.
Neželeni učinki se lahko gibljejo od blagih (npr. spremembe počutja) do resnih (npr. prebavne težave) in zelo resnih, kot so življenjsko ogrožajoče motnje srčnega ritma. Akutne težave uporabniki opazijo hitro, kronične ali zakasnjene učinke pa težje povežejo z uživanjem dopolnil.
Zakonodajo glede označevanja, ki velja tudi za prehranska dopolnila, nadzoruje Uprava za varno hrano, ki določa pravila o uporabi dovoljenih zdravstvenih in prehranskih trditev.
