Proizvajalci rastlinskih alternativ mesnim izdelkom se soočajo z izzivi

Podjetja, ki proizvajajo rastlinske alternative mesnim izdelkom, se soočajo z vse večjim nadzorom glede zdravstvene ustreznosti svojih izdelkov. Kakšni so njihovi izzivi in kako se z njimi soočajo?

 

Proizvajalci rastlinskih izdelkov, ki so potrošnikom na voljo kot alternativa mesnom izdelkom, se soočajo z izzivom, kako tovrstne izdelke narediti bolj zdrave in všečne potrošnikom. Kljub temu, da se tovrstni izdelki  z vidika zdravja običajno ne morejo kosati z npr. svežo zelenjavo ali sadjem, je želja proizvajalcev tovrstnih izdelkov ustvariti produkt, ki bo zadovoljil željo po senzorični izkušnji kot je ta značilna za prave mesne izdelke. Rastlinski nadomestki mesa so sicer namenjeni vsem, ki si ne želijo uživati mesa, kljub temu pa bi radi uživali s senzoričnega vidika podoben izdelek.

Problem soli

Previsok prehranski vnos soli je javnozdravstveni izziv v številnih državah, tudi v Sloveniji, zato gredo politike in priporočila v smeri zmanjšanja vnosa soli, da bi zmanjšali s tem povezane zdravstvene težave pri prebivalcih. Proizvajalci mesa na rastlinski osnovi si prizadevajo za zmanjšanje soli, vendar je to izziv, saj se sestavina uporablja kot začimba v številnih živilih in tudi v domačih kuhinjah, predvsem za izboljšanje okusa. Sol je pomembna tudi iz tehnološkega vidika, saj ne le, da izboljša okus, ampak zaustavlja tudi rast nekaterih mikroorganizmov. Proizvajalci rastlinskih alternativ mesu se trudijo zmanjševati vsebnost soli v svojih izdelkih in okus izboljševati z drugimi sestavinami, kot so različni produkti mikroorganizmov in rastlin, vendar so te sestavine bistveno dražje od soli, kar zagotovo predstavlja svojevrsten izziv.

Vsebnost maščobe

Da bi zmanjšali količino maščobe in ohranili lastnosti, ki jo le-ta daje v izdelku, se nekatera podjetja poslužujejo tehnologije enkapsulacije, s katero uspejo bistveno znižati vsebnost maščobe v izdelku in s tem tudi kalorično vrednost, ki jo maščoba sicer viša. V tej tehnologiji vidijo bistveno prednost, saj je z vidika maščobe možno tovrstne izdelke narediti še bolj zdrave v primerjavi z običajnim mesom. Veliko truda vlagajo tudi v izboljšanje vsebnosti vitaminov, da bi še izboljšali hranilno vrednost takšnih izdelkov.

Povpraševanje potrošnikov po rastlinskih alternativah mesu je vse večje, zato se industrija na tem področju hitro razvija. Potrošniki postajajo tudi vse bolj zahtevni glede izvora sestavin, sestave in prehranske vrednosti izdelkov, kar predstavlja proizvajalcem izziv in priložnost za razvoj in izboljšave.

 

Vir

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.