Rezultati raziskave kakovosti in označevanja funkcionalnih živil v Sloveniji

Inštitut za nutricionistiko predstavil rezultate prve raziskave uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih na slovenskem tržišču. Raziskovalna skupina je v okviru raziskave preverjala označevanje funkcionalnih živil in njihovo kakovost. Pregledanih je bilo preko 6000 živil, dodatno laboratorijsko preiskanih pa 32 naključnih vzorcev, označenih s trditvami, ki se nanašajo na omega-3 maščobne kisline in prehranske vlaknine. Za živila označena s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami namreč velja posebna zakonodaja, ki potrošniku zagotavlja pravico do obveščenosti in preprečuje zavajanje potrošnika. Rezultati raziskave so pokazali, da označba prav nobenega obravnavanega vzorca ni bila skladna z novo zakonodajo, ki bo v uporabi od 14. decembra 2012. Raziskava je bila izvedena v okviru ciljnega raziskovalnega programa Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Javne agencije za raziskovalno dejavnost.

Doc. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Vzorci živil so bili ovrednoteni z laboratorijskimi analizami in oceno ustreznosti označbe. Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih na področju uporabe zdravstvenih trditev, saj le-te pogosto niso dovolj natančne ali so celo znanstveno neutemeljene, kar predstavlja zavajanje potrošnika. Bolj spodbudni so bili rezultati laboratorijskih preizkusov, saj je 95% analiziranih vzorcev ustrezalo merilom za uporabo prehranskih trditev. Nosilci živilske dejavnosti morajo še letos odpraviti vse neskladne označbe in potrošniku ponuditi kakovosti primerno označena živila, zato je Inštitut za nutricionistiko zanje pripravil tudi posebna izobraževanja in možnost neodvisnega preverjanja označb živil, s čimer želimo po svojih močeh prispevati k odpravi neskladnosti.«

Funkcionalna živila so živila, ki telesu ne nudijo le potrebnih hranil, temveč imajo zaradi svoje sestave tudi dodaten ugoden prispevek na zdravje. Potrošnik jih običajno prepozna tako, da na njih opazi različna sporočila o posebnih lastnostih živil - prehranske in zdravstvene trditve. Slednje so na slovenskem tržišču dovoljene šele po letu 2006, ko je Evropska unija sprejela uredbo, s katero je poenotila uporabo trditev na celotnem območju skupnosti. Dr. Elizabeta Mičović, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: »Zdravstvene trditve morajo temeljiti na verodostojnih znanstvenih dokazih in ne smejo zavajati potrošnika. Do doslej največjega premika pri uveljavljanju te uredbe bo prišlo letošnjega decembra, ko bo konec prehodnega roka in se bodo lahko uporabljale izključno odobrene zdravstvene trditve, nedovoljene pa bo potrebno umakniti s tržišča. Te spremembe bodo imele zelo velik vpliv na tržišče in predstavljajo izziv tako za nosilce živilske dejavnosti, potrošnike, kot tudi za inšpekcijske službe, ki preverjajo izvajanje živilske zakonodaje.«

Jana Erjavec, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: »Ciljni raziskovalni program (CRP) predstavlja raziskovalno podporo sektorju za izvajanje temeljnih razvojnih nalog in uresničevanja strateških sektorskih ciljev. Eden od teh ciljev, zapisanih v resoluciji, je tudi zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost sta v okviru razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2011 med prioritetne teme razpisa uvrstila tudi raziskavo uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih. Ker se na tem področju uveljavlja obsežna in pomembna sprememba zakonodaje, je cilj raziskave ugotoviti ustreznost uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih na slovenskem trgu, akterje še pravočasno opozoriti na morebitne pomanjkljivosti in način označevanja ter sistem nadzora prilagoditi spremenjenim zahtevam EU.« Nosilec razpisanega raziskovanega projekta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih je Inštitut za nutricionistiko, soizvajalca pa Biotehniška Fakulteta Univerze v Ljubljani in Visoka šola za storitve. Raziskava se še nadaljuje, njen namen pa je tudi ugotoviti pogostost in ustreznost uporabe trditev na tržišču, ovrednotenje vpliva trditev na potrošnika ter strokovno-znanstvena podpora ministrstvu na področju nadzora živil in priprave zakonodaje. Rezultati raziskave bodo v pomoč tudi živilski industriji, saj so opozorili na vrsto pomanjkljivosti, ki jih mora odpraviti - vse s ciljem varstva potrošnika.

Rezultati raziskave

V prvi fazi raziskave je Inštitut za nutricionistiko na tržišču pregledal preko 6000 izdelkov na 23 različnih kategorijah živil in ovrednotil pogostost uporabe trditev. Okrog 30% pregledanih izdelkov je bilo označenih s prehranskimi trditvami, ki so bile najbolj pogoste na rastlinskih nadomestkih mleka in jogurta, žitih za zajtrk, pijačah, mleku in na namazih. Zdravstvene trditve so bile nekoliko manj pogoste in smo jih našli na okrog 10% izdelkov. Najbolj pogoste so bile na jogurtih, žitih za zajtrk, namazih, oljih in sadnih sokovih. Avgusta letos je bilo dodatno odvzetih 32 naključnih živil s trditvami, ki smo jih ovrednotili z laboratorijskimi analizami in oceno ustreznosti označbe živila. Za živila označena s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami namreč velja posebna zakonodaja, ki potrošniku zagotavlja pravico do obveščenosti in preprečuje zavajanje potrošnika. V raziskavo so bila vključena žita za zajtrk, testenine in piškoti, kjer se pogosto pojavljajo različne trditve o prehranskih vlakninah. Poleg tega smo obravnavali tudi različne namaze in jajca, označene s trditvami v povezavi z omega-3 maščobnimi kislinami.

Omega-3 maščobne kisline

Kar polovica obravnavanih živil, na katerih je bila prisotna trditev za omega-3 maščobne kisline, ni imela označene količine omega-3 maščob v izdelku, v nekaterih primerih pa niti označbe hranilne vrednosti. Gre za neskladne označbe, saj potrošnik na ta način nima vpogleda v sestavo izdelka in količino prisotnih koristnih sestavin. To mu tudi onemogoča primerjavo med konkurenčnimi izdelki. Takšna neskladnost je bila še posebej pogosta pri jajcih, kjer podatka o vsebnosti omega-3 maščob ni bilo na označbi niti enega obravnavanega vzorca. Veliko bolj spodbudni so bili rezultati laboratorijskih analiz, ki so pokazali, da analizirani vzorci ustrezajo merilom za uporabo prehranskih trditev. Več neskladnosti je bilo ugotovljenih tudi v povezavi z uporabo zdravstvenih trditev, ki so se pretežno nanašale na zdravje srca. Pogosta je uporaba grafičnih znakov v obliki srca, brez dodatnih pojasnil, ki bi potrošnika informirala, zakaj je živilo koristno in kako naj ga uporablja, da bo dosegel koristni učinek. Potrebno se je namreč zavedati, da obstaja več različnih oblik omega-3 maščobnih kislin, ki imajo zelo različne vplive na telesne funkcije. Tako ima npr. že vnos 0,25 g dolgoverižnih omega-3 kislin (DHA in EPA) dokazano ugoden prispevek na delovanje srca, medtem ko je za prispevek k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi potrebno zaužiti 2 grama alfa-linolenske kisline.

Prehranske vlaknine

Prehranske trditve o vsebnosti prehranskih vlaknin so med zelo pogostimi na tržišču, njihova uporaba pa je natančno predpisana. Kar dve tretjini obravnavanih vzorcev ni bilo označenih skladno z določbami zakonodaje splošnega označevanja in označevanja hranilne vrednosti živil. Poseben primer so predstavljale z vlakninami bogate testenine, ki so večinoma vsebovale premalo vlaknin za rabo prehranskih trditev. Na živilih uporabljene trditve morajo namreč veljati za živila, pripravljena za uporabo, v tem primeru torej za kuhane testenine. Več neskladnosti smo opazili tudi pri uporabi zdravstvenih trditev, ki se morajo nanašati na specifično prehransko vlaknino in njeno funkcijo, niso pa dovoljene splošne trditve za vlaknine. Tudi sicer je dovoljenih le nekaj zdravstvenih trditev za prehranske vlaknine. Primer takšne dovoljene trditve je npr. za vlaknine iz rži, ki prispevajo k normalnemu delovanju črevesja, ali pa za ječmenove beta-glukane, ki prispevajo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi. Laboratorijske analize so sicer potrdile, da je večina ocenjevanih izdelkov vsebovala toliko prehranskih vlaknin, kot je bilo navedeno na označbi.

Raziskava Inštituta za nutricionistiko je pokazala, da izmed pregledanih označb živil prav nobena ni bila skladna z zakonodajo, kakršna bo v veljavi decembra. Nosilci živilske dejavnosti morajo še letos odpraviti vse neskladne označbe in potrošniku ponuditi kakovosti primerno označena živila, zato je Inštitut za nutricionistiko zanje pripravil tudi posebna izobraževanja in možnost preverjanja označb živil in prehranskih dopolnil, s čimer želimo po svojih močeh prispevati k odpravi neskladnosti.

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.