Namen predlaganega projekta je razviti celovit protokol za nacionalno reprezentativno raziskavo SI.Health, ki bo ocenila prisotnost in razširjenost dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, ter analizirala prehranski status in druge kazalnike zdravja med odraslimi prebivalci Slovenije.
Projekt sofinancirata
Sodelujoče raziskovalne organizacije
- Inštitut za nutricionistiko (vodenje projekta)
- Nacionalni inštitut za javno zdravje
- Univerzitetni klinični center Ljubljana
Financiranje
- Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS)
- Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
Vodja projekta
- doc. dr. Živa Lavriša
Trajanje projekta
1.10.2024 - 30.9.2027
Kronične nenalezljive bolezni (KNB), med katere sodijo tudi srčno-žilne (CVD), so vodilni vzrok smrti v Sloveniji in po svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), kronične nenalezljive bolezni (KNB) vsako leto terjajo 41 milijonov življenj, kar predstavlja kar 74 % vseh smrti na svetu. Omenjene bolezni še posebej prizadenejo odraslo populacijo, čeprav so ogrožene vse populacijske skupine. 17 milijonov ljudi vsako leto zaradi KNB umre še pred 70. letom starosti, pri čemer se 86 % prezgodnjih smrti zgodi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.
Prehrana in življenjski slog sta lahko ključna dejavnika tveganja ali pa zaščitna dejavnika pri razvoju ali preprečevanju različnih kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB). Dejavniki, ki prispevajo k razvoju kroničnih nenalezljivih bolezni, vključujejo pomanjkanje telesne aktivnosti, sedeč življenjski slog in premalo fizične aktivnosti ter kajenje in uživanje alkohola. Poleg teh je pomemben dejavnik tveganja tudi neustrezna prehrana, ki se kaže v visokem vnosu nasičenih maščob, sladkorja in soli ter nizkem vnosu sadja, zelenjave, polnozrnatih živil in vlaknin. Pogoste kronične nenalezljive bolezni (KNB) v globalni populaciji so srčno-žilne bolezni (CVD), možganska kap, sladkorna bolezen in rak. Srčno-žilne bolezni predstavljajo širok spekter bolezni, ki prizadenejo srce in žile. Glavni vzrok srčno-žilnih bolezni je ateroskleroza, ki se kaže kot nalaganje maščobnih oblog v stenah arterij. Te obloge zožujejo žile in otežujejo pretok krvi. Nastanejo lahko zaradi povišanih vrednosti škodljivih maščobnih delcev v krvi (LDL holesterol), kajenja, visokega krvnega tlaka in sladkorne bolezni. Poleg ateroskleroze k srčno-žilnim boleznim prispevajo še drugi dejavniki tveganja, kot so nezdrav življenjski slog, dednost, starost, moški spol, sladkorna bolezen in povišan krvni sladkor. Debelost, oziroma prekomerna telesna teža, kot posledica neustrezne prehrane in pomanjkanja gibanja, še dodatno povečuje tveganje za razvoj kroničnih bolezni. Kljub globalnemu naraščanju debelosti še vedno obstajajo določene skupine prebivalstva, ki so slabo oskrbljene z nekaterimi hranili, še posebej z mikrohranili.
Za razumevanje natančne vloge dejavnikov tveganja za razvoj KNB, pa tudi preskrbljenost populacije s ključnimi hranili, je pomembno izvajanje presečnih raziskav, ki raziskujejo življenjski slog prebivalcev ter njihov zdravstveni in prehranski status. Tovrstne raziskave so bistvene za oblikovanje učinkovitih javnozdravstvenih ukrepov, saj zagotavljajo zanesljive znanstvene podatke, ki so nujni za sprejemanje informiranih javnozdravstvenih odločitev
Povzetek projekta
Namen predlaganega projekta je razviti celovit protokol za nacionalno reprezentativno raziskavo SI.Health, ki bo ocenila prisotnost in razširjenost dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, ter analizirala prehranski status in druge kazalnike zdravja med odraslimi prebivalci Slovenije. Pripravljen bo protokol raziskave, ki bo vključeval različne metode ocenjevanja prehranskega statusa in življenjskega sloga in dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni. Po vzpostavitvi protokola, bo izvedena pilotna raziskava na izbrani ciljni skupini, ki bo ključna za preverjanje izvedljivosti načrtovanih metod in postopkov ter za identifikacijo morebitnih težav, ki bi lahko vplivale na zbiranje in analizo podatkov v kasnejši večji raziskavi SI.Health. Z analizo podatkov iz pilotne raziskave bodo pridobljene povratne informacije, ki bodo omogočile optimizacijo in prilagoditev raziskovalnega protokola, da bo ustrezal praktičnim zahtevam in zagotavljal učinkovito pridobitev natančnih, zanesljivih ter veljavnih podatkov pri izvedbi nacionalno reprezentativne raziskave. Ta prilagoditev je bistvena za zagotavljanje, da bo nacionalna raziskava SI.Health temeljila na preizkušenih in optimiziranih metodah, kar bo povečalo kakovost, uporabnost in mednarodno primerljivost rezultatov ter stroškovno učinkovitost izvedbe. V zadnji fazi projekta bo pripravljen natančen načrt za izvedbo nacionalne raziskave SI.Health, ki bo vključeval podroben terminski in finančni načrt, z opredelitvijo vseh ključnih faz raziskave in potrebnih sredstev za njeno izvedbo. Prav tako bodo identificirani potencialni viri (so)financiranja, kar bo zagotovilo izvedljivost raziskave.
Cilji projekta
- C1: Priprava protokola nacionalne raziskave SI.Health (razširjena raziskava SI.Menu II) za oceno prisotnosti dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi in opredelitvijo njihove razširjenosti, prehranskim statusom in drugimi kazalniki zdravja
- C2: Izvedba pilotne raziskave SI.Health na manjši izbrani ciljni skupini z namenom preverjanja izvedljivosti in optimizacije uporabe raziskovalnih metod in postopkov
- C3: Prilagoditev protokola raziskave SI.Health z upoštevanjem rezultatov pilotne raziskave
- C4: Priprava načrta za izvedbo nacionalne raziskave SI.Health
