Lokalni prehranski krogi
Prehranski krog je nov način načrtovanja in organiziranja kmetijskih in prehranskih sistemov. Na soodvisen in celosten način povezuje širši krog ljudi, ki sodelujejo pri pridelavi hrane. V praksi prehranski krog sodeluje pri promociji uživanja varne, lokalno pridelane hrane. Takšen pristop predstavlja podporo trajnostnemu kmetijstvu in je v pomoč kmetom pri ohranjanju podeželja. Koncept je sicer videti enostaven, vendar v praksi pomeni, da je potrebno korenito spremeniti način sodelovanja pri pridelavi in porabi hrane. Po svetu se že pojavljajo družbene inovacije v kontekstu takšne vizije pridelave hrane in verig porabe.
Spreminjanje prehranskih sistemov
Medtem, ko se zaradi rasti prebivalstva povečuje povpraševanje po kmetijskih pridelkih in posledično spodbuja kmetijsko dejavnost, urbanizacija pogojuje transport in skladiščenje hrane. Tako je predelava hrane postala eden od ključnih dejavnikov pri preoblikovanju prehranskih sistemov. Prinesla je standardizacijo kmetijske pridelave in v številnih primerih lokalizacijo primarne pridelave ter združevanje kmetijskih zemljišč. Mnogi manjši kmetje so tako postali kmečki delavci brez zemlje ali pa so bili v iskanju službe primorani se odseliti v mesto, kar je še pospešilo urbanizacijo.
Zemljišča v urbanih aglomeracijah
Gospodarski sektorji, kjer je obdelovanje zemlje ključnega pomena (npr. kmetijstvo), zaradi povečane urbanizacije tekmujejo z življenjskim in delovnim prostorom drugih sektorjev. Trajnostno zagotavljanje hrane in dobave virov postaja čedalje večji izziv, še posebej tam, kjer so mesta gosto naseljena, dostop do okoliških kmetijskih območij pa omejen. Poleg tega sta intenzivno kmetovanje in obsežna uporaba kemikalij zelo obremenjujoča za naravne vire. V ta namen razviti pilotni projekti si intenzivno prizadevajo razviti inovativne metode kultiviranja in tehnologij (npr. urbano kmetovanje in vrtnarjenje), ki bodo omogočile pridelavo hrane na mestu uporabe.
Rastlinski škodljivci in bolezni
Širjenje škodljivcev in bolezni, ki se je dramatično povečalo zaradi globalizacije, trgovine in podnebnih sprememb, ima lahko daljnosežne ekonomske, socialne in okoljske vplive. Omenjen trend predstavlja posebej resno grožnjo globalni preskrbi z varno hrano. Rastlinski škodljivci in bolezni, ki se preko meja zlahka razširijo, lahko postanejo epidemični. Izbruhi in porasti lahko povzročijo ogromne izgube pridelkov in pašnikov, ogrozijo življenjske pogoje kmetov, hkrati pa tudi ogrozijo preskrbo in zagotavljanje varne hrane za milijone ljudi. Rastlinski škodljivci in bolezni se širijo s trgovino ali drugimi človeškimi migracijami, okoljskimi dejavniki kot sta vreme in veter ter z žuželkami ali z drugimi prenašalci.
Upadanje biotske raznovrstnosti
Pod biotsko raznovrstnostjo razumemo stopnjo raznolikosti vrst v nekem okolju, ki se kaže v genetski raznolikosti ekosistemov. Vpliv biotske raznovrstnosti na kmetijske sisteme se kaže na različne načine, na primer s podpiranjem kroženja hranil, pri nastajanju prsti, uravnavanju škodljivcev, opraševanjem, itn. Posledično ima biotska raznovrstnost pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganj v zvezi z višino pridelkov v kmetijstvu. Na drugi strani pa je potrebno izpostaviti, da dobičkonosno naravnano kmetijstvo lahko znatno prispeva k zmanjševanju biotske raznovrstnosti, na primer s spremenjenim načinom uporabe zemlje, uvajanjem monokultur, z nadomeščanjem tradicionalnih rastlinskih vrst in živalskih pasem s takimi, ki imajo višji donos ter zadostijo enotnim merilom kakovosti in se jih lažje prideluje ali vzreja s pomočjo strojne mehanizacije. Zaradi izgube biotske raznovrstnosti je postalo prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam in drugim spremenljivim okoljskim pogojem zahtevnejše. Od 60 do 70 odstotkov izgube globalne zemeljske biotske raznovrstnosti je povezano prav s pridelavo hrane.
Produktivnost in inovacije v kmetijstvu
Glede na porast povpraševanja, bo moralo kmetijstvo do leta 2050 pridelati skoraj 50 odstotkov več hrane, krme in bio goriv v primerjavi z letom 2012. Ocena Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) upošteva nedavne napovedi Združenih narodov, po katerih bo svetovno prebivalstvo leta 2050 doseglo 9,7 milijarde ljudi. V podsaharski Afriki in južni Aziji se bo morala kmetijska pridelava po obsegu pridelkov do leta 2050 več kot podvojiti, da bo lahko pokrila povečano povpraševanje, medtem ko bo v drugih delih sveta pričakovani porast za pokrivanje potreb znašal približno eno tretjino zdajšnjega obsega.
Nove oblike pridelave hrane
Pridelava hrane po svetu je trenutno odvisna predvsem od tradicionalnih oblik rastlinske pridelave, živinoreje in gojenja morskih organizmov. Ujeta je med nasprotujoča si povpraševanja po pridelkih iz različno intenzivnih oblik kmetovanja, od močno ekonomsko naravnanih oblik pridelave do ekološko pridelave hrane. Rast svetovnega prebivalstva ustvarja večje povpraševanje, medtem ko podnebne spremembe na drugi strani močno pogojujejo vpeljavo kmetijskih praks, prilagojenih višjim temperaturam, drugim ekstremnim vremenskim dogajanjem in primanjkljaju padavin, kar lahko pomembno vpliva na višino in kakovost pridelkov. Razvijajo se nove oblike pridelave hrane, tako imenovano vertikalno kmetovanje na hidroponiki, urbano vrtnarjenje, gojenje morskih organizmov, vzrejo mesa v laboratoriju, ipd.
Avtomatizirana pridelava v zavarovanih prostorih
Pridelava v zavarovanih prostorih, kot so rastlinjaki, je v nekaterih primerih nujno potrebna. Takšen primer so območja z visoko radioaktivnostjo, kot so npr. območja, ki okrevajo po jedrskih katastrofah. Tveganje, da bi rastline, pridelane na tradicionalen način vsebovale radioaktivne snovi, je lahko precejšnje. Ponekod velik problem predstavlja tudi pomanjkanje vode za namakanje rastlin. V takšnih primerih je kmetovanje v zaprtih prostorih izvedljiva in prilagodljiva rešitev, saj je poraba vode lahko bolj nadzorovana in učinkovito izkoriščena. Nekateri so mnenja, da je avtomatizacija kmetijstva dolgoročno nujna, predvsem na področjih, kjer primanjkuje delavne sile ali so prisotni ekstremni pogoji za kmetovanje, vendar bi avtomatizacija kmetijstva lahko predstavljala tudi moteče vplive na prehransko kulturo, okolje, družbeno kohezivnost in zaposlovanje.
Precizno kmetovanje
Precizno kmetovanje, znano tudi kot »satelitsko« kmetovanje, je prilagojeno upravljanje pridelkov ali računalniško podprto kmetovanje. Temelji na razpoložljivih informacijah in tehnologijah kot so GPS, satelitski posnetki, sistemi nadzora, senzorji, roboti, tehnologije variabilne uporabe, telematika, programska oprema, itd. Namen takšnega načina kmetovanja je uravnavanje oskrbe rastlin tekom rastnega ciklusa kot so priprava prsti za sejanje in sajenje, gnojenje, namakanje in pobiranje pridelka. Končni cilj aplikativne tehnologije je povečati kmetijske donose, skrajšati in optimizirati obiranje ter zmanjšati stroške in vplive na okolje. Dolgoročno bo takšen način kmetovanja omogočil tudi učinkovitejše delo in zmanjšal potrebe po delovni sili.
Razvoj vmesnikov za upravljanje strojev in infrastrukture
Ideal, ki pri razvoju usmerja strokovnjake komunikacijske tehnologije, dobavitelje in politike, je omogočiti oddaljene interakcije med ljudmi, na način, enakovreden fizični prisotnosti ter hkrati zagotavljati tudi nadzorovanje strojev in procesov. Omenjen ideal poganja razvoj vmesnikov med ljudmi, stroji in infrastrukturo. Izboljšave daljinskih interakcij so pomemben element družbeno-tehničnih omrežij, ki postajajo čedalje bolj neodvisne od lokacije in omogočajo posameznikom delovanje in upravljane širom po svetu.
Umetna inteligenca in strojno učenje
Termin »umetna inteligenca« še ni jasno definiran, vendar gre v splošnem za inteligenco, ki ima sposobnost (samo-) učenja. »Močna umetna inteligenca« se v splošnem nanaša na računalniško podprto reprodukcijo človeške inteligence. Cilj je avtonomen računalniški sistem, ki lahko neodvisno rešuje abstraktne, ne-trivialne probleme ob spreminjajočih se pogojih. »Šibka umetna inteligenca« pa se nanaša na imitacijo inteligentnega vedenja s programiranimi algoritmi. Strojno učenje je del umetne inteligence, pri katerem stroji razvijajo rešitve s pomočjo algoritmov, ki so zasnovani na razpoložljivih podatkih. Umetna inteligenca ima velik vpliv na izdelke, proizvodna okolja in družbeno-ekonomske sisteme.
Predstavljeni trendi agroživilskega sektorja na temo Ponudba in potrošniki so del nabora več trendov, ki so zbrani v publikaciji »50 trends influencing Europe's food sector by 2035«. Več o publikaciji in preostalih tematskih sklopih lahko preberete tukaj.
Več o projektu: https://www.fox-foodprocessinginabox.eu/
