Učinkovitost dodajanja vitamina D pri odraslih prebivalcih Slovenije

Vitamin D je v človeškem telesu odgovoren za vrsto funkcij, med drugim prispeva k ohranjanju zdravih kosti in k delovanju imunskega sistema. V javnosti se včasih poenostavljeno imenuje kar »sončni vitamin«, saj ga ob zadostni izpostavljenosti sončni svetlobi človeško telo proizvaja samo. Tekom jeseni in zime smo na našem geografskem območju večinoma odvisni od prehranskega vnosa vitamina D, vendar je le malo živil naravno bogatih s tem vitaminom. Vitamin D se zato prehrani pogosto dodaja v obliki prehranskih dopolnil. Priporočila glede tega so zelo različna, saj se v zakonodaji o označevanju živil kot priporočen dnevni odmerek predpisuje 5 µg vitamina D, medtem ko mnoga strokovna združenja priporočajo bistveno višje odmerke. Zato se postavlja vprašanje, kakšno količino vitamina D je smiselno dodajati. To vprašanje je bilo tudi predmet raziskave na Inštitutu za nutricionistiko, ki jo je omogočilo podjetje Valens Int. d. o. o. iz Šenčurja. V raziskavi smo preverjali učinkovitost dodajanja prehranskih dopolnil s 25 µg (1000 IU) vitamina D. Po dvomesečni intervenciji se je splošna preskrbljenost z vitaminom D občutno izboljšala: medtem ko so bili na koncu raziskave prav vsi udeleženci iz kontrolne skupine (ki ni prejemala vitamina D) še vedno nezadostno preskrbljeni z vitaminom D, je bilo med uporabniki prehranskih dopolnil takšnih le še četrtina. Raziskava predstavlja uvod v nov triletni aplikativni raziskovalni projekt »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«, ki ga poleg podjetja Valens financirata še Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje.
 
Vloga in pomanjkanje vitamina D

Vitamin D se v javnosti včasih poenostavljeno imenuje kar »sončni vitamin«, saj ga človeško telo proizvaja samo, ob izpostavljenosti sončni svetlobi. V telesu ima zelo pomembno vlogo, med drugim je potreben za vzdrževanje serumske koncentracije kalcija in fosforja, saj povečuje njuno vsrkavanje v črevesju, pomemben pa je tudi za normalno delovanje imunskega sistema. Ob normalni izpostavljenosti UVB žarkom je poleti večina prebivalcev preskrbljena z vitaminom D, medtem ko smo na našem geografskem območju tekom jeseni in zime odvisni predvsem od prehranskega vnosa vitamina D. Le malo živil je naravno bogatih s tem vitaminom, zaradi česar jeseni in pozimi vitamin D predstavlja enega izmed najbolj pogosto dodajanih prehranskih dopolnil. Ob tem pa se postavlja vprašanje, kakšno količino je še smiselno dodajati.
 
Kakšno količino vitamina D je smiselno dodajati?

Priporočila glede dodajanja vitamina D so zelo različna. Z zakonodajo o označevanju živil je predpisano, da 5 µg vitamina D predstavlja 100% priporočenega dnevnega odmerka tega vitamina. Po drugi strani več strokovnih organizacij za obdobje nezadostni izpostavljenosti sončni svetlobi priporoča bistveno višje dnevne odmerke. Evropska agencija za varno hrano tako npr. priporoča 15 µg, Nemško in Avstrijsko prehransko društvo ter Švicarsko združenje za prehrano pa celo 20 µg. To vprašanje smo raziskovali tudi v okviru raziskave na Inštitutu za nutricionistiko, katere izvedbo je omogočilo podjetje Valens Int. d. o. o. iz Šenčurja. Podjetje je raziskavo financiralo, da bi pridobilo podatke, kakšno količino vitamina D je primerno dodajati pri odraslih prebivalcih Slovenije, in preverilo učinkovitost svojih izdelkov. Podjetje je namreč razvilo prehranskega dopolnila v obliki pršil z vitaminom D, ki so bila vključena v razioskavo.

Rezultati raziskave »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«

V raziskavi se je preverjalo učinkovitost dodajanja vitamina D v obliki holekalciferola, ki se običajno uporablja v obogatenih živilih in prehranskih dopolnilih. V presojanje je bilo vključenih 235 odraslih prebivalcev Slovenije, ki pred tem niso uživali prehranskih dopolnil z vitaminom D. Približno 20% udeležencem smo zaradi pomanjkanja svetovali takojšen začetek dodajanja vitamina D, medtem ko je bilo na osnovi vključitvenih kriterijev 105 oseb z neoptimalno preskrbljenostjo z vitaminom D vključenih v nadaljevanje raziskave. Med izvajanjem raziskave kontrolna skupina ni prejemala nobenih dodatkov, medtem ko so udeleženci ostalih treh skupin dva meseca prejemali enega izmed treh različnih prehranskih dopolnil. Dnevni vnos je bil 25 µg (1000 IU) vitamina D. Raziskavo je uspešno zaključilo 99 udeležencev (94%), pri katerih je bila po dveh mesecih intervencije z analizo krvi ponovno določena preskrbljenost z vitaminom D. Po dvomesečnem dodajanju vitamina D se je pri prejemnikih prehranskih dopolnil povprečna plazemska koncentracija vitamina D značilno dvignila – v povprečju za 13 µg/L, bistveno pa se je izboljšala tudi splošna preskrbljenost z vitaminom D. Medtem ko so bili v kontrolni skupini prav vsi udeleženci raziskave še vedno nezadostno preskrbljeni z vitaminom D, je bilo med uporabniki prehranskega dopolnila takšnih le še 14%.

Zgornji še varni dnevni prehranski vnos vitamina D je sicer do 100 µg, pri čemer se upošteva vnos iz vseh virov – tudi iz običajnih živil. V naši raziskavi smo udeležencem dodajali štirikrat nižji odmerek in po dveh mesecih intervencije pri nobenem udeležencu raziskave nismo ugotovili previsoke plazemske koncentracije vitamina D.

Raziskava je bila izvedena kot uvod v širši raziskovalni projekt »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«, ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko, pri njem pa sodelujejo še Visoka šola za storitve v Ljubljani, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Finančna sredstva za izvajanje projekta so poleg podjetja Valens zagotovili še Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje. V projektu se med drugim raziskuje tudi sezonska nihanja v preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije ter išče povezave s fototipom, osončenostjo kože ter življenjskim slogom. Projekt se bo zaključil junija leta 2022, o novih rezultatih pa bo javnost sproti obveščena. Za vse dodatne informacije smo na razpolago.

Vir:

Katja Žmitek, Igor Pravst, Maša Hribar, 2019. Efficiency of Different Cholecalciferol Formulations in Treating Suboptimal Vitamin D Status, Nutrients 2019: Nutritional Advances in the Prevention and Management of Chronic Disease, Barcelona, Spain, 25-27 September 2019

 

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.