Sporočilo za medije

Inštitut za nutricionistiko je novembra predstavil vprašalnik za oceno prehranskega vnosa vitamina D. Zaradi izjemnega odziva javnosti ga je sedaj nadomestila brezplačna spletna aplikacija, ki uporabnikom omogoča takojšno pridobitev rezultatov ocene vnosa. Prejšnje orodje je bilo zasnovano tako, da so se podatki o uporabniku najprej poslali v obdelavo na inštitut, obveščanje o rezultatih pa je potekalo z nekaj dni zamika preko elektronske pošte. Nova aplikacija pa omogoča oceno vnosa vitamina D v hipu in povsem anonimno, brez posredovanja elektronske pošte ali drugih osebnih podatkov uporabnika. Med več tisoč uporabniki orodja je bil ocenjen dnevni prehranski vnos vitamina D s hrano na slabe 3 mikrograme, kar je precej manj od priporočenih 20 mikrogramov. Pri nekaterih uporabnikih pa so bili, zaradi dodajanja, ugotovljeni tudi previsoki vnosi tega vitamina, o čemer so bili uporabniki tudi obveščeni. Novo razvita aplikacija omogoča tudi primerjavo z referenčnimi vrednostmi in individualizirano interpretacijo rezultatov. Orodje je v celoti v slovenskem jeziku in je brezplačno dostopno na spletni strani inštituta www.nutris.org. Razvoj je potekal v okviru državnega raziskovalnega projekta Nutri-D, ki Inštitut za nutricionistiko izvaja v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Fakulteto za aplikativne vede in UKC Ljubljana, financirata pa ga Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost. 

Zaradi nizkega prehranskega vnosa vitamina D v jesensko-zimskem obdobju ima kar okrog 80% odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D. Zato je Inštitut za nutricionistiko v začetku novembra 2022 objavil spletni obrazec, s pomočjo katerega so lahko uporabniki ocenili prehranski vnos vitamina D. Izr. prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in VIST, vodja projekta Nutri-D: »Izzive pomanjkanja vitamina D v Sloveniji naslavlja državni raziskovalni projekt Nutri-D, v okviru katerega smo med drugim razvili in validirali tudi posebno orodje za oceno prehranskega vnosa vitamina D. Orodje je bilo v osnovi razvito za raziskovalne namene, ker pa se je pokazalo za zelo uporabno, smo njegovo uporabo pred nekaj meseci omogočili tudi prebivalcem. Šlo je za kratek vprašalnik o pogostosti uživanja nekaterih živil, iz katerega so se podatki posredovali na Inštitut za nutricionistiko, po izvedbi izračunov pa smo uporabnike po nekaj dneh o rezultatih obvestili preko e-pošte. Izkušnje in dragoceni komentarji uporabnikov so nas spodbudili k razvoju povsem avtomatizirane brezplačne spletne aplikacije, s katero si zdaj prebivalci lahko sami v hipu ocenijo prehranski vnos vitamina D, brez vnašanja osebnih podatkov.«

Prva verzija vprašalnika je naletela na izjemen odziv javnosti, vendar pa je predstavljala veliko obremenitev inštituta in zato na dolgi rok ni bila vzdržna. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Orodje smo želeli pripraviti tako, da ga bodo lahko prebivalci uporabljali tudi po zaključku raziskovalnega projekta. Pojavilo se je tudi nekaj drugih izzivov. Uporabniki so za oceno morali posredovati svoj e-naslov za prejetje rezultatov, takšna delitev osebnih podatkov pa je bila za nekatere moteča. Dodaten problem je bil odzivni čas, saj smo izračune pošiljali z nekajdnevno zamudo. Vnosna polja niso bila dovolj avtomatizirana, izpolnjevanje obrazca pa je v povprečju trajalo približno 6 minut. Rezultat tega je bil, da je orodje začelo uporabljati približno 13.000 oseb, vendar smo le od približno četrtine prejeli vse ustrezne kontaktne in druge podatke, da smo jih lahko obvestili o njihovem dnevnem vnosu vitamina D.« Razvito orodje bistveno poenostavlja oceno prehranskega vnosa vitamina D, saj nadomešča standardno metodo, ki temelji na kompleksnem večdnevnem spremljanju vse zaužite hrane. Maša Hribar, Inštitut za nutricionistiko: »Rezultati uporabe orodja pri preko 3000 osebah se zelo dobro ujemajo z rezultati raziskave SI.Menu, izvedene na nacionalno reprezentativnem vzorcu s standardno metodo. Med dosedanjimi uporabniki orodja kar 63% moških in 57% žensk s hrano in dopolnili ni doseglo niti 5 µg dnevnega vnosa vitamina D, čeprav se v obdobju zime priporoča vnos vsaj 20 mikrogramov vitamina D. Od tega je bil ocenjen povprečen vnos vitamina D s prehrano pri moških na 2,8 µg ter 2,6 µg pri ženskah. Naš vprašalnik je pokazal še, da vitamin D dodaja več žensk (46%) kot moških (32%).«

Kako deluje spletna aplikacija?

Interaktivna spletna aplikacija za oceno prehranskega vnosa vitamina D je dostopna na naslovu https://app.nutris.org/vitaminD. Aplikacija je brezplačna in v celoti v slovenskem jeziku, za njeno uporabo pa ni potrebno razkrivanje osebnih podatkov. Gre za avtomatiziran in popolnoma anonimen vprašalnik o pogostosti uživanja izbranih skupin živil, ki omogoča takojšno oceno prehranskega vnosa vitamina D s hrano in dopolnili. Aplikacija na osnovi podatkov uporabnika oceni tudi potrebe po vitaminu D in ga avtomatizirano informira z interpretacijo rezultatov. Maša Hribar, Inštitut za nutricionistiko: »Aplikacija omogoča tudi grafični prikaz relativnih prispevkov različnih virov k prehranskemu vnosu vitamina D, s čimer so uporabniki informirani o njihovih najbolj pomembnih virih tega vitamina. Grafičen prikaz je interaktiven in omogoča, da iz prikaza lahko izvzamete prehranska dopolnila in druge vire vitamina D. Rezultate ocene vnosa vitamina D si lahko opcijsko natisnete ali pošljete na svoj e-naslov, ki pa ga ne shranjujemo.«

Zakaj je koristno oceniti prehranski vnos vitamina D?

Za vitamin D je najbolj poznano, da je pomemben za zdravje okostja, medtem ko se o njegovem pomembnem vplivu na delovanje imunskega sistema v javnosti več govori šele v zadnjih letih. Ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi nastaja vitamin D v človeški koži, medtem ko se od novembra do aprila zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov v našem geografskem območju ta proces praktično ustavi, ne glede na to, koliko smo izpostavljeni zimskemu soncu. V tem obdobju bi moral biti povprečni dnevni prehranski vnos vitamina D vsaj 20 mikrogramov (800 IE), vendar je pogosto mnogo nižji, pa tega niti ne vemo. To je tudi razlog za visoko stopnjo pomanjkanja tega vitamina pozimi.

Z informiranjem lahko prebivalcem pomagamo pri odločitvah glede potrebe po dodajanju vitamina D. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Učinkovitost tovrstnega ozaveščanja prebivalcev smo preverili v manjši pilotni raziskavi, v katero je bilo vključenih 131 oseb, pri katerih smo v začetku novembra 2022 ugotovili prenizek prehranski vnos vitamina D. Udeležence smo informirali o rezultatih in jim posredovali interpretacijo ocene, podobno kot poteka to ob uporabi novo razvite spletne aplikacije, nakar smo jih konec novembra povabili k dodatnemu zbiranju podatkov. Odzvalo se je 76% oseb, izmed katerih jih je dobra tretjina začela dopolnjevati prehrano z vitaminom D. Ocenjujemo, da je v daljšem časovnem obdobju in z uporabnikom prilagojenimi nasveti možno učinkovitost ozaveščanja še izboljšati.«

Slika: Zaslonske slike spletne aplikacije za oceno prehranskega vnosa vitamina D (vir: Inštitut za nutricionistiko: https://app.nutris.org/vitaminD)

Povezava do zadnje znanstvene objave z validacijo orodja za določanje prehranskega vnosa vitamina D:

• Hribar in sod. Validation of the food frequency questionnaire for the assessment of dietary vitamin D intake. Front. Nutr. 2022. 9:950874. URL: https://doi.org/10.3389/fnut.2022.950874

Povezave do dodatnih znanstvenih objav:

• Hribar in sod. Nutrihealth Study: Seasonal Variation in Vitamin D Status Among the Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients 2020, 12(6), 1838; https://www.mdpi.com/2072-6643/12/6/1838
• Žmitek in sod. Socio-demographic and knowledge-related determinants of vitamin D supplementation in the context of the COVID-19 pandemic: assessment fan educational intervention. Front. Nutr., 2021, https://doi.org/10.3389/fnut.2021.648450
• Hribar in sod. Vitamin D Intake in Slovenian Adolescents, Adults, and the Elderly Population. Nutrients 2021, 13(10), 3528; https://doi.org/10.3390/nu13103528
• Hribar in sod. A systematic review of vitamin D status and dietary intake in various Slovenian populations. Slovenian journal of public health. 2022, 61 (1): 55-72. https://doi.org/10.2478/sjph-2022-0009
• Žmitek in sod. An approach to investigate content-related quality of nutraceuticals used by Slovenian consumers. Foods. 2021, 10(4), https://doi.org/10.3390/foods10040845

Dodatne informacije:          

Maša Hribar, Inštitut za nutricionistiko
E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.; Tel. 0590 68873