Pojasnila glede dostopnih informacij o primerjavi deklarirane sestave živil, ki so naprodaj v Sloveniji in Avstriji

Inštitut za nutricionistiko v okviru opravljanja raziskovalne dejavnosti spremlja tudi spremembe v sestavi predpakiranih živil na tržišču Slovenije. Potem ko so nekatere vzhodno-evropske države pred nedavnim izpostavile različne kakovostne standarde pri proizvodnji živil za različne države, smo na Inštitutu za nutricionistiko s strani medijev prejeli številna vprašanja glede sestave živil, ki so naprodaj v Sloveniji. Kot prispevek k informirani razpravi na to temo objavljamo podatke primerjavi deklarirane sestave za nekatera predpakirana živila, ki so naprodaj v Avstriji in Sloveniji.

V primerjavo smo vključili 23 naključno izbranih izdelkov mednarodno prepoznanih tujih blagovnih znamk, ki so bili marca 2017 naprodaj v trgovinah v Avstriji in Sloveniji. Primerjali smo njihovo deklarirano sestavo in podatke o hranilni vrednosti. Na osnovi primerjave deklarirane sestave za izbran vzorec živil ni mogoče zaključiti, da bi bila živila iz ene ali druge države v splošnem bolj ali manj kakovostna. V večini primerov razlike v deklarirani sestavi živil niso bistvene, vendar pa brez podrobnejših analiz ni mogoče izključiti razlik glede kakovosti surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil. Prav tako so večinoma minimalne razlike med hranilnimi vrednostmi živil. Pri posameznih živilih v Sloveniji smo sicer res našli podatke o nekoliko manj ugodni sestavi z vidika posameznih vsebovanih hranil, vendar pa smo hkrati našli tudi primere, kjer je bilo to obratno. Nekateri v Avstriji dostopni izdelki npr. vsebujejo več soli, ali pa manj zdravju koristnih prehranskih vlaknin, nekateri iz Slovenije pa npr. več sladkorjev, katerih uživanje v splošnem želimo zmanjšati. Tudi razlike pri uporabi aditivov gredo v obe smeri – v nekaterih primerih je prisoten kakšen dodaten aditiv v živilu v Sloveniji, v nekaterih primerih pa v živilu iz Avstrije. Podobno velja tudi glede deklarirane vsebnosti posameznih izpostavljenih sestavin, za katere so proizvajalci dolžni navajati masni delež. Opozoriti je potrebno, da navedeno velja za izbrani vzorec živil, ki pa npr. ni zajel zamrznjenih živil. Da bi lahko vprašanje različnih kakovostnih meril primerno razjasnili, bi bilo smotrno izvesti primerjavo z vidika kakovosti surovin in senzoričnih lastnosti izdelkov, najbolje v širšem evropskem prostoru. Pri tem bi bilo potrebno zagotoviti tudi objektivno poročanje rezultatov, vključno z navajanjem vseh tistih v primerjave vključenih živil, kjer razlike niso opažene.

 

Več informacij: doc. dr. Igor Pravst, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (tel. 0590 688 70)

OPOMBA:

Če želite podatke o konkretnih primerjanih živilih, nam pišite na e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.