Inštitut za nutricionistiko je v januarski številki ugledne znanstvene revije Journal of Food Composition and Analysis objavil rezultate raziskave, v kateri je bila pod drobnogledom kakovost v Sloveniji dostopnih prehranskih dopolnil v obliki šumečih tablet. Vitaminsko-mineralne šumeče tablete so med potrošniki priljubljene zaradi enostavne uporabe, iz njih pripravljeni okusni napitki pa za nekatere potrošnike postanejo del rednega prehranjevanja. Kljub temu, da gre za pogosto uživane izdelke, so podatki o njihovi kakovosti še vedno zelo omejeni. Na Inštitutu za nutricionistiko so v raziskavo vključili kar 71 prehranskih dopolnil v obliki šumečih tablet s slovenskega trga. Analizirana je bila vsebnost vitaminov C, D in B12 ter mineralov kalcija, magnezija, železa in cinka. Izmerjene vrednosti so bile primerjane z označenimi na embalaži, referenčnimi prehranskimi vrednostmi ter dopustnimi zgornjimi mejami vnosa. Rezultati raziskave so pokazali, da se dejanska vsebnost kemijsko stabilnih mineralov v šumečih tabletah večinoma ujema z deklarirano, precej večje odstopanje pa je bilo ugotovljeno pri kemijsko bolj nestabilnih vitaminih, še posebej vitaminu D. Slednji je bil izven dovoljenih tolerančnih meja kar pri četrtini izdelkov. Pri več kot polovici izdelkov pa je vsaj eno mikrohranilo presegalo referenčne vrednosti za vnos hranil, kar lahko pri kombiniranem uživanju več prehranskih dopolnil predstavlja tveganje za previsoke dnevne vnose. Raziskava izpostavlja pomembnost ustreznega nadzora nad kakovostjo prehranskih s strani proizvajalcev, hkrati pa potrjuje ustreznost zaostrovanja zakonodaje na tem področju. Januarja 2026 se je namreč v Sloveniji začel uporabljati nov Zakon o varni hrani in krmi, ki prinaša večje spremembe tudi na področje proizvodnje in trženja prehranskih dopolnil. Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje, financiranega s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost.
Prenizke vsebnosti vitamina D
Inštitut za nutricionistiko se je v raziskavi kakovosti prehranskih dopolnil osredotočil na v Sloveniji dostopne vitaminske in mineralne šumeče tablete. Takšni izdelki so zelo široko dostopni, njihova uporaba pa je lahko dolgoročna in redna. Dr. Maša Hribar, Inštitut za nutricionistiko: »V raziskavo smo vključili 71 šumečih tablet, vključenih v nacionalno zbirko prehranskih dopolnil CLAS2023. Prehranska dopolnila smo na tržišču kupili kot običajni potrošniki, laboratorijske analize pa je izvedel akreditiran laboratorij v tujini. Analizirali so vsebnost vitaminov C, D in B12 ter mineralov kalcija, magnezija, železa in cinka. Rezultati raziskave kažejo, da je pri 11 % analiziranih izdelkov vsaj en vitamin ali mineral pomembno odstopal od deklarirane vrednosti, in sicer izven dovoljenih tolerančnih meja. Medtem ko je bila dejanska vsebnost kemijsko stabilnih mineralov večinoma skladna z deklarirano, precej večji izziv predstavljajo kemijsko bolj občutljivi vitamini. Odstopanja so bila ugotovljena predvsem pri vitaminu D, ki je bil vsebovan v 21 analiziranih izdelkih. Skoraj pri četrtini (24 %) je vsebnost tega vitamina bistveno odstopala od označene. V večini teh primerov je šlo za znatno nižje vsebnosti od označenih.«
Prenizke vsebnosti vitamina D v prehranskih dopolnilih lahko predstavljajo tveganje za zdravje, opozarja prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Ker ima v Sloveniji pozimi skoraj štiri petine prebivalcev pomanjkanje vitamina D, je NIJZ pred kratkim predstavil prve slovenske smernice, s katerimi se med oktobrom in aprilom priporoča splošno dopolnjevanje prehrane z vitaminom D. Če posameznik za dodajanje izbere neko prehransko dopolnilo, seveda logično pričakuje, da izbran izdelek vsebuje na označbi navedeno količino vitamina. V naši raziskavi so posamezni analizirani izdelki vsebovali le četrtino pričakovane količine vitamina D. Uporabnik takšnega izdelka zmotno misli, da je zaščiten pred pomanjkanjem, v praksi pa temu ni tako. O ugotovitvah raziskave je bil zato že pred javno objavo rezultatov obveščen Zdravstveni inšpektorat. Slednji je v lanskem letu izvedel tudi neodvisni nadzor številnih prehranskih dopolnil z vitaminom D, v katerem so prav tako našli več prehranskih dopolnil s prenizko vsebnostjo vitamina.« Rezultat nadzora je bilo več odpoklicev prehranskih dopolnil.
Tveganja za previsoke vnose hranil
Raziskava Inštituta za nutricionistiko je dodatno pokazala, da je 55 % obravnavanih šumečih tablet vsebovalo vsaj eno mikrohranilo v količinah, ki so presegale priporočen referenčni dnevni vnos. Še posebej pri kombiniranem uživanju več prehranskih dopolnil to lahko predstavlja tveganja za previsoke dnevne odmerke, opozarja Dr. Maša Hribar in dodaja, da je bila pri 18 % obravnavanih šumečih tablet tudi presežena dopustna zgornja meja vnosa magnezija.
Pomanjkljivo označevanje
Rezultati so pokazali tudi pomanjkljivosti pri označevanju prehranskih dopolnil. Pri 14 % obravnavanih izdelkov kemijske oblike vsebovanih vitaminov ali mineralov niso bile jasno opredeljene, kar zmanjšuje transparentnost in potrošnikom otežuje informirano izbiro. V enakem obsegu je bila ugotovljena tudi neskladna raba zdravstvenih trditev, kar povečuje tveganje za neustrezno oz. prekomerno rabo tovrstnih prehranskih dopolnil in predstavlja zavajanje potrošnikov.
Boljši obeti z novo zakonodajo
Potrošniki prehranska dopolnila pogosto dojemajo kot preprost in varen način dopolnjevanja prehrane, vendar pa stanje na tržišču kaže, da kakovost prehranskih dopolnil ni samoumevna, opozarja prof. dr. Igor Pravst in dodaja: »Podatki kažejo, da so na tržišču tako zelo kakovostna, kot tudi neustrezna prehranska dopolnila. Strokovnjaki na to opozarjamo že dolgo časa, upam pa da si končno lahko obetamo tudi premik v pravo smer, ki bo potrošnikom olajšal informiran izbor kakovostnih izdelkov. Nov Zakon o varni hrani in krmi kot bistveno novost za prehranska dopolnila uvaja postopek prve prijave pred prvim dajanjem na trg. Zakon na novo uvaja tudi pojem oglaševalskega sporočila za prehranska dopolnila v vseh sredstvih javnega obveščanja za namen varovanja javnega zdravja ter daje pristojnim organom zakonsko podlago za učinkovitejši nadzor.
»Tudi podatki objavljene raziskave bodo pomemben vir informacij za pripravo strokovnih podlag za trženje varnih in kakovostnih prehranskih dopolnil v Sloveniji, ki nastajajo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta CRP V3-24049, katerega namen je prispevati k izboljšanju večkrat opažene pomanjkljive kakovosti nekaterih prehranskih dopolnil na slovenskem trgu.« dodaja Dr. Maša Hribar.
Povezava do objavljenega znanstvenega članka:
- Hribar M, Goljuf Š, Pravst I, Quality assessment of selected vitamins and minerals in effervescent food supplements, Journal of Food Composition and Analysis, Volume 149, 2026, 108803, ISSN 0889-1575, https://doi.org/10.1016/j.jfca.2025.108803.
Dodatne informacije:
- Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D: https://nijz.si/publikacije/smernice-za-zadostno-preskrbljenost-z-vitaminom-d/
- Zakon o varni hrani in krmi (ZVHK), Uradni list RS, št. 100/25: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9179
Kontakt za medije:
Dr. Maša Hribar
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
0590 688 73
