Ponudba v prodajnih avtomatih dopušča veliko možnosti za izboljšave

Slovenski raziskovalci so objavili rezultate raziskave o prehranski kakovosti živil, ki so na prodaj v prodajnih avtomatih v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah. Rezultati se nanašajo na izvajanje s strani Ministrstva za zdravje financiranega programa, ki sta ga izvajala Univerza v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede (UM FZV) in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), kot del izvajanja Nacionalnega programa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015 – 2025. Pri analizi in vrednotenju rezultatov sta sodelovala tudi Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Raziskava je pokazala, da ponudba v prodajnih avtomatih, ki so dostopni obiskovalcem zdravstvenih in socialno varstvenih ustanov, ne zagotavlja dovolj zdravih izbir. Del rezultatov je bil pred kratkim objavljen v ugledni znanstveni reviji International Journal of Environment Research and Public Health, del pa je javno pred-objavljen na portalu ResearchSquare, saj je še v fazi recenzije.

Prof.dr. Sonja Šostar Turk, UM FZV: »V sklopu raziskave so bili popisani prodajni avtomati v 188 zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah v vseh statistični regijah v Sloveniji, skupaj 5625 izdelkov. Ugotovili smo, da v prodajnih avtomatih, celo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki naj bi predstavljale zgled na področju ohranjanja javnega zdravja, prevladujejo prigrizki in pijače z nizko hranilno vrednostjo, ter visoko vsebnostjo kalorij, maščob, soli in sladkorja.«

Prehranska kakovost izdelkov je bila ocenjena z uporabo dveh različnih modelov za profiliranje živil, in sicer z uporabo t. i. »prehranskega semaforja« in avstralskega modela FSANZ.« V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pojasnjujejo: »Model t. i. »prehranskega semaforja« je uvedla britanska Food Standard Agency in se uporablja za vrednotenje izbranih hranil, ki se navajajo pri označevanju hranilne vrednosti živil. Za vsako posamezno hranilo se v odvisnosti od ravni prisotnega hranila v živilu (maščobe, nasičene maščobne kisline, sladkor, sol) dodeli barvna oznaka – npr. visoka raven hranila je predstavljena v rdeči barvi in nizka v zeleni. Enak model se v Sloveniji uporablja tudi v brezplačni mobilni aplikaciji VeŠKajJeš.«

Drug uporabljen model za ocenjevanje prehranske kakovosti živil pa je bil algoritem, ki se v Avstraliji in na Novi Zelandiji uporablja kot pogoj za uporabo zdravstvenih trditev na živilih. Model »FSANZ« (Food Standards Australia New Zealand Nutrient Profiling Scoring Criterion) živilom dodeli pozitivne in negativne točke za energijo ter ključne hranilne sestavine. Za različne vrste izdelkov (pijače, živila ter maščobe in sir z visoko vsebnostjo kalcija) so določene različne mejne vrednosti, tako da na koncu živila lahko razvrščena kot bolj ali manj zdravju koristna.

Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Rezultati profiliranja živil so pokazali, da je kar 88,5 % vseh ocenjenih prigrizkov in 56 % vseh ocenjenih pijač v prodajnih avtomatih na podlagi modela FSANZ ocenjenih kot manj zdrava izbira.« Tudi ocena živil ocenjena s t.i. prehranskim semaforjem je pokazala, da se večina vseh prigrizkov (7 od 13 kategorij) glede vsaj enega hranila obarva rdeče. Prav tako se za več kot 50 % vseh vrednotenih pijač prehranski semafor glede vsebnosti sladkorja obarva rdeče. Vrednosti za profiliranje na osnovi prehranskega semaforja temeljijo na vrednostih, ki se uporabljajo tudi brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš ter na spletni strani www.veskajjes.si.

Doc. dr. Urška Rozman, UM FZV: »Prodajni avtomati predstavljajo še ne izkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad prebivalcev k bolj zdravim izbiram. Zato je na mestu poziv odločevalcem, ki omogočajo namestitev avtomatov v svojih prostorih, da v razpis vključijo predlagana priporočila za zagotavljanje zdravih prehranskih izbir.«

Z aktualnim programom, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v okviru programov na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje do leta 2022, želimo s prilagojenimi pristopi in nagovori pripraviti okolje za lažjo implementacijo priporočil s ponujenimi rešitvami za izboljšanje ponudbe v prodajnih avtomatih. Prvi korak je priprava Priporočil za polnjenje prodajnih avtomatov, za katere želimo, da bi postali eden ključnih razpisnih pogojev za namestitev tovrstnih avtomatov v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah in na fakultetah.

Dodatne informacije:

- Urška Rozman, Igor Pravst, Urška Pivk Kupirovič, Urška Blaznik, Primož Kocbek, Sonja Šostar Turk. Sweet, Fat and Salty: Snacks in Vending Machines in Health and Social Care Institutions in Slovenia. Int. J. Environ. Res. Public Health 2020, 17(19), 7059; https://doi.org/10.3390/ijerph17197059

- Preprint: Urška Rozman, Nataša Fidler Mis, Urška Pivk Kupirovič, Igor Pravst, Primož Kocbek, Maja Strauss, Sonja Šostar Turk. Nutritional Quality of Beverages Available in Vending Machines in Health and Social Care Institutions: Do We Really Want Such Offers? ResearchSquare Preprint. https://doi.org/10.21203/rs.3.rs-30777/v1

 

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.