Rezultati raziskave: Uporaba sladil v pijačah se je bistveno povečala

Inštitut za nutricionistiko je v eni najuglednejših znanstvenih revij na področju prehrane – Frontiers in Nutrition, objavil rezultate obsežne raziskave o trendih uporabe sladil v brezalkoholnih pijačah v Sloveniji. Brezalkoholne pijače prispevajo pomemben delež k skupnemu dnevnemu vnosu sladkorjev, še posebej otrok, zato ima spremljanje trendov na tem področju tudi pomemben javno zdravstveni vidik. Tovrstne raziskave omogočajo tako vrednotenje vnosa hranil, kot tudi različnih aditivov. Inštitut za nutricionistiko je v raziskavo zajel več tisoč pijač, ki so se v Sloveniji tržile od leta 2017 do 2020. Rezultati raziskave so pokazali, da se je delež pijač s sladili od leta 2017 povečal za 53%, v posameznih skupinah pijač  - npr. energijskih pijačah – pa celo do 144%. Podobne trende kažejo tudi prodajni podatki. V letu 2020 je sladila vsebovalo približno 20% razpoložljivih brezalkoholnih pijač, najpogosteje v podskupinah energijskih pijač (41%) in napitkov za športnike (68%). Ob vse večji ponudbi izdelkov s sladili se postopoma zmanjšuje delež pijač z dodanim sladkorjem, ki sicer še vedno predstavljajo več kot polovico vse ponudbe in skoraj tri četrtine prodaje brezalkoholnih pijač. Raziskava je pokazala tudi, da je 17% pijač med letoma 2017 in 2020 znižalo količino sladkorja, pri čemer je bilo tovrstno spreminjanje sestave pogosto izvedeno tudi brez uporabe sladil. Tovrstno reformulacijo spodbuja tudi nacionalni program 'Dober Tek, Slovenija', v okviru katerega Ministrstvo za zdravje financira raziskovalni projekt »Sladkor v prehrani«. Dodatna sofinancerja raziskave sta tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS ter Evropska komisija v okviru programa Obzorje 2020 (projekt FNS Cloud).

Prekomerno uživanje sladkorjev predstavlja enega ključnih sodobnih javno-zdravstvenih problemov, saj so s tem povezane različne nenalezljive bolezni, od kariesa, pa do debelosti, sladkorne bolezni, debelosti in srčno-žilnih bolezni. Predhodne raziskave so tudi pokazale, da prav brezalkoholne pijače predstavljajo kar četrtino celotne prodaje prostih sladkorjev v predelanih živilih. To problematiko naslavljajo tudi proizvajalci, predvsem s preoblikovanjem sestave in lansiranjem novih izdelkov z izboljšano sestavo. Ker pa zmanjševanje količine sladkorja vpliva na okus, proizvajalci ob tem pogosto posegajo tudi po sladilih. Sladkor lahko deloma ali v celoti nadomestijo s sladili, ob tem pa znižajo energijsko vrednost pijače in tako izpolnijo pričakovanja nekaterih potrošnikov. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Medtem ko so iz nekaterih drugih razvitih držav zadnja leta poročali o precejšnjem povečanju uporabe sladil v brezalkoholnih pijačah, je bil do nedavnega ta trend v Sloveniji precej zmeren. Bistveno spremembo pa smo opazili lani. Na Inštitutu za nutricionistiko spremljamo sestavo živil v Sloveniji že vse od leta 2011, zadnjih nekaj let pa tudi uporabo aditivov, vključno s sladili. Naša prejšnja raziskava je pokazala, da glede rabe sladil v brezalkoholnih pijačah med letoma 2017 in 2019 ni bilo značilnih razlik. Nasprotno pa je nova raziskava, v katero smo dodali še 1.650 pijač iz leta 2020, pokazala bistvene spremembe v uporabi sladil. Delež pijač s sladili med letoma 2017 in 2020 se je povečal za 53%, tako da zdaj že petina pijač vsebuje sladila. Največjo rast uporabe sladil – kar za 144%, smo zabeležili pri energijskih pijačah. Lani je kar 41% vseh energijskih pijač vsebovalo sladila, pri napitkih za športnike pa je bila ta delež celo 68%.«

Vzorec raziskave je vključeval osvežilne brezalkoholne pijače, nektarje, sokove in energijske ter športne pijače. Edvina Hafner, Inštitut za nutricionistiko: »Če smo leta 2019 opažali bistvene spremembe v sestavi energijskih pijač, so se leta 2020 zgodili tudi bistveni premiki v sestavi osvežilnih brezalkoholnih pijač. Delež izdelkov s sladili se je v tej podskupini pijač povečal iz 17% leta 2017 na 20% v letu 2020, čemur je sledilo znatno povečanje na 27% v letu 2020. Zanimiva ugotovitev je tudi, da se je povečala predvsem ponudba pijač, ki imajo hkrati dodana tako sladila kot sladkor.« Raziskava ima zaradi uporabljene nove metodologije tudi mednarodni pomen.

Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Gre za prvo tovrstno raziskavo, kjer smo pri analizi podatkov dodatno upoštevali tudi letno prodajo posameznih pijač. Tržni deleži različnih pijač so namreč zelo različni, zaradi česar imajo slednji tudi zelo različne javno-zdravstvene vplive. Rezultati raziskave so pokazali, da se sočasno s povečano ponudbo pijač s sladili hitro povečuje tudi njihova prodaja. Glede na dostopne podatke ocenjujemo, da so pijače z dodanimi sladili leta 2017 predstavljale 11% prodane količine pijač, leta 2020 pa je bil ta delež že 18%. Večja prodaja pijač s sladili se je odrazila v nekoliko manjši prodaji pijač z dodanim sladkorjem, ki pa so leta 2020 še vedno predstavljale 72% prodaje brezalkoholnih pijač.«

V študiji so raziskovalci primerjali tudi energijsko vrednost in vsebnost sladkorja v različnih vrstah pijač, v povezavi z uporabo sladil. Edvina Hafner, Inštitut za nutricionistiko: »Po pričakovanju so bile energijske vrednosti pijač najnižje v pijačah, ki so slajene izključno s sladili, medtem ko so pri izdelkih s kombinacijo sladil in sladkorja proizvajalci energijsko vrednost pijač v povprečju lahko znižali za polovico. Spodbudna je vmesna ugotovitev o nekoliko nižji povprečni vsebnosti sladkorjev v pijačah z dodanim sladkorjem, vendar pa je v teku obsežnejša raziskava, v okviru katere se zelo podrobno ukvarjamo s tem področjem. V vsakem primeru pa je potrebno poudariti, da je povprečna vsebnost sladkorjev v pijačah z dodanim sladkorjem visoka. Tudi pijače, ki vsebujejo le naravno prisoten sladkor, vsebujejo precej sladkorja. Sadne sokovne je zato pred uživanjem smotrno redčiti z vodo, ob čemer se hkrati navajamo na manj sladek okus pijač.«

Raziskava je zajela tudi pregled preoblikovanih pijač, ki so se ohranile na tržišču od leta 2017. Med 859 takšnimi pijačami, jih je 17% do leta 2020 znižalo vsebnost sladkorjev, od tega 4% s pomočjo sladil. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Ob ugodnih trendih smo opazili tudi nekaj slabih praks. Tako je 4% pijač na označbi leta 2020 imelo navedeno višjo vsebnost sladkorjev, najdenih pa je bilo tudi nekaj izdelkov, ki so jim v letu 2020 dodali sladilo, njihova vsebnost sladkorjev pa je ostala nespremenjena. Povečevanje sladkega okusa pijač vsekakor ni skladen z javno-zdravstvenimi vidiki, in bi ga bilo potrebno obrniti v nasprotno smer«.

Najpogosteje uporabljena sladila v pijačah so bila acesulfam K, sukraloza in aspartam. Edvina Hafner, Inštitut za nutricionistiko: »Opažamo da se znižuje uporaba aspartama, nasprotno pa se uporaba sukraloze povečuje. Rezultati so pokazali tudi, da je bilo v pijačah največkrat po več kot eno sladilo, v posameznih izdelkih celo pet sladil hkrati.« Z uporabo več sladil hkrati se želijo proizvajalci čim bolj približati okusu običajnega sladkorja, ki ga pričakujejo potrošniki. Dr. Igor Pravst je ob tem dodal »Kljub temu, da sladila prispevajo k zmanjševanju vsebnosti sladkorja v pijačah, je potrebno omeniti, da tovrstne pijače ne predstavljajo optimalne izbire. Še posebej otroke in mladostnike bi morali navajati na manj sladek okus, saj ima to dolgoročen vpliv na njihovo zdravje. Zato za žejo najboljša izbira še vedno ostajajo voda in drugi nesladkani napitki (čaj, limonada, aromatizirane vode).«

Rezultat raziskave so bili objavljeni v Frontiers in Nutrition, eni najuglednejših mednarodnih znanstvenih reviji na področju prehrane. Izvedbo raziskave so omogočili Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje pod okriljem Nacionalnega programa »Dober tek Slovenija«, ter Evropska komisija v okviru programa Obzorje 2020, ki financira raziskovalni projekt »FNS Cloud«.

Raziskava se vključuje v nacionalni raziskovalni projekta »Sladkor v prehrani« in program promocije zdravja »Veš kaj ješ«, pri katerem poleg Inštituta za nutricionistiko sodelujeta tudi Zveza potrošnikov Slovenije in Institut »Jožef Stefan«. Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko: »Da bi potrošnikom še olajšali izbiro živil, je bila letos posodobljena brezplačna mobilna aplikacija #VešKajJeš, ki po novem prikazuje tudi podatek o uporabi sladil v živilih in pijačah. V aplikaciji se ob skeniranju črtne kode izdelka kritična hranila obarvajo v barvah semaforja. Pri izdelkih s sladili se vsebnost sladkorja namesto v barvah semaforja pokaže v sivi barvi, hkrati pa je uporabnik aplikacije o uporabi sladil obveščen s posebno ikono. Na ta način aplikacija potrošnike podpira za bolj informirane nakupne odločitve.«

 

Dodatne informacije:

  • Povezava do omenjene znanstvene publikacije o uporabi sladil v pijačah v Sloveniji:

Hafner in Pravst. The Sharp Rise in the Use of Low- and No-calorie Sweeteners in Non-Alcoholic Beverages in Slovenia: An Update Based on 2020 data. Frontiers in Nutrition. URL: https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fnut.2021.778178/

-              Več o prenovi brezplačne mobilne aplikacije VešKajJeš: https://nutris.org/sporocila-za-medije/v-aplikaciji-veskajjes-po-novem-tudi-podatki-o-sladilih

-              Več o projektu Inovativne rešitve za informirane odločitve: https://www.nutris.org/irio

-              Več o sladilih: https://prehrana.si/sestavine-zivil/aditivi-v-zivilih/sladila

-              Več o aditivih: https://prehrana.si/sestavine-zivil/aditivi-v-zivilih

Kontakt:

             Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko

             e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., tel. 059 068 870

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

 

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

 

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.