Največ sladkorjev zaužijemo s sladkimi pijačami in slaščicami – najbolj ogroženi so otroci

V ugledni znanstveni reviji Nutrients so bili objavljeni rezultati nacionalne raziskave o prehranskem vnosu prostih sladkorjev pri slovenskih mladostnikih, odraslih in starejših odraslih, v kateri so bili tudi identificirani glavni viri sladkorjev v prehrani. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji. Večina ljudi se sladkorjem zaradi senzoričnih lastnosti težko upre, vendar pa vse več raziskav poroča o negativnih vplivih na zdravje, ki jih povzroča prekomerno uživanje sladkorjev. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in številne druge javno-zdravstvene organizacije zato priporočajo, da naj dnevni vnos prostih sladkorjev pri otrocih in odraslih nad dopolnjenim drugim letom starosti ne presega 10% skupnega energijskega vnosa, za dodatne pozitivne učinke na zdravje pa bi morali njihov vnos omejiti pod 5% skupnega vnosa energije, kar za povprečno telesno aktivnega odraslega predstavlja že slabi dve žlički sladkorja na dan. Ogroženost prebivalcev Slovenije zaradi previsokega vnosa sladkorjev smo raziskovali v okviru državnega raziskovalnega projekta »Sladkor v prehrani«, ki ga financirata Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost, v tesni povezavi z nacionalno reprezentativno prehransko raziskavo Si.Menu. V raziskavo je bilo vključenih 1.248 prebivalcev Slovenije, starih med 10 in 74 let. Ugotovili smo, da 44% mladostnikov, 16% odraslih in 19% starejših prebivalcev zaužije več kot 10% energije iz prostih sladkorjev, medtem ko je z upoštevanjem novejših strožjih priporočil stanje precej slabše. Kar pri 87% mladostnikih smo ugotovili, da je bil dnevni vnos energije s prostimi sladkorji višji od 5%. Mladostniki sicer največ prostih sladkorjev zaužijejo s sladkimi pijačami in sadnimi sokovi, tortami, kolači in pecivom ter mlečnimi izdelki. Med odraslimi in starostniki glavni vir prostih sladkorjev prav tako predstavljajo sladke pijače in torte, kolači in pecivo, na tretjem mestu pa sta se znašla med in namizni sladkor. Raziskava je pokazala, da so z vidika prekomernega uživanja prostih sladkorjev najbolj problematični otroci oz. mladostniki, kar lahko vodi v različne zdravstvene težave. Ključen nasvet je spodbujanje izbiranja manj sladkih živil, manjših porcij in manj pogosto uživanje takšnih živil. Nasvete za bolj zdrave prehranske izbire lahko najdete na nacionalnem portalu www.prehrana.si, odličen pripomoček za preverjanje količine sladkorja v živilih in pijačah pa je tudi brezplačna mobilna aplikacija #VešKajJeš.

Neuravnotežena prehrana je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so debelost, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in rak. Gre za bolezni, ki so tako v Sloveniji kot v razvitem svetu danes najpogostejši vzrok smrti, hkrati pa občutno znižujejo kakovost življenja v zrelih letih. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Eden izmed pokazateljev neuravnotežene prehrane je tudi vnos prostih sladkorjev. Po definiciji med proste sladkorje uvrščamo tiste sladkorje, ki v živilih niso naravno prisotni, temveč jih je med proizvodnjo ali pripravo v hrano ali pijačo dodal proizvajalec, kuhar ali pa kar potrošnik sam. Poleg vseh vrst dodanih sladkorjev med proste sladkorje uvrščamo tudi sladkorne sirupe, med, pa tudi sadne sokove in koncentrate sadnih sokov. Sadne sokove in koncentrate sadnih sokov med proste sladkorje uvrščamo zato, ker je bil sladkor med proizvodnjo izdelka sproščen iz celičnih struktur, hkrati pa so bile med procesiranjem iz sadja odstranjene koristne vlaknine, ki upočasnjujejo presnovo in absorpcijo sladkorja v kri.« Doc. Dr. Matej Gregorič, Nacionalni inštitut za javno zdravje je dodal »Študije so pokazale, da prekomerno uživanje prostih sladkorjev prinaša neželene učinke na zdravje tudi neodvisno od prekomerne telesne mase, zato nas primerna telesna masa ne sme zavesti k nezdravemu prehranjevanju. Uživanje prostih sladkorjev je sicer tudi eden izmed glavnih razlogov za razvoj zobne gnilobe in z njo povezanih težav z ustno votlino, ki so v sodobnem svetu ena izmed najbolj razširjenih zdravstvenih tegob že pri otrocih.«

Navedene probleme v Sloveniji naslavlja nacionalni raziskovalni projekt »Sladkor v prehrani«, ki ga izvajajo Inštitut za nutricionistiko, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Univerzitetni klinični center Ljubljana. Projekt je financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje »Dober tek, Slovenija« pa ga sofinancira tudi Ministrstvo za zdravje. V prvem delu projekta smo ugotovili, da kar polovica vseh predpakiranih izdelkov na našem tržišču vsebuje proste sladkorje, največ prostih sladkorjev pa se proda s sladkimi pijačami ter čokolado in sladkarijami. Vendar pa je omenjena raziskava vključevala le predpakirana živila, ki jih najdemo na policah slovenskih živilskih trgovin in pri tem izpustila vsa nepredpakirana živila, ki jih bodisi kupimo v trgovini, pripravimo doma ali zaužijemo v restavracijah in drugih obratih s prehrano. Za natančnejšo določitev prehranskega vnosa prostih sladkorjev smo uporabili podatke, zbrane v nacionalni prehranski raziskavi Si.Menu 2017/18, ki jo je pod vodenjem NIJZ izvajal zelo širok konzorcij raziskovalnih organizaciji.

Rezultati raziskave so pokazali, da mladostniki, stari med 10 in 17 let, s prostimi sladkorji v povprečju pokrijejo 10,1% dnevnega energijskega vnosa, kar mejnopresega priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, medtem ko odrasli (med 18 in 64 leti) ter starostniki (med 65 in 74 leti) v povprečju zaužijejo manj prostih sladkorjev – približno 6% dnevnega energijskega vnosa. Nina Zupanič, mag. mol. biol., Inštitut za nutricionistiko: »Raziskava je bila narejena na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije, kar pomeni, da je bilo v raziskavo vključenih dovoljšnje število ljudi, da lahko dobljene rezultate z veliko statistično verjetnostjo posplošimo na celotno slovensko populacijo, staro med 10 in 74 let. Rezultati so pokazali, da se priporočil Svetovne zdravstvene organizacije o vnosu prostih sladkorjev pod 10% dnevnega energijskega vnosa drži le okoli polovica mladostnikov, kar je zaskrbljujoče, saj se telo mladostnikov šele razvija, zdrava prehrana pa je za normalen razvoj ključnega pomena. Med odraslimi in starostniki je uživanje prostih sladkorjev občutno nižje, vendar pa velja poudariti, da vse več držav in javnozdravstvenih organizacij zagovarja strožja priporočila, do 5% energijskega vnosa s prostimi sladkorji, saj je dokazov o negativnih učinkih prostih sladkorjev vse več. Po takšnih strožjih priporočilih ima v previsok vnos prostih sladkorjev kar 87% mladostnikov, 56% odraslih in 53% starejših odraslih prebivalcev Slovenije.« Glavni vir prostih sladkorjev v vseh starostnih skupinah predstavljajo sladke pijače, vključno s sadnimi sokovi, kar še dodatno izpostavlja pomen navajanja otrok na pitje vode in nesladkanih čajev že v zgodnji starosti. »Sladke pijače so za žejo povsem neprimerne, saj z njimi v telo vnašamo kalorije, ki nimajo nobenega vpliva na občutek sitosti in jih zato pri naslednjem obroku ne bomo kompenzirali, poleg tega pa imajo izrazito negativne učinke na zdravje,« še dodaja Zupaničeva. Pomemben delež prostih sladkorjev zaužijemo še s tortami, kolači in drugim pecivom, kar je posledica pri nas zelo žive tradicije domače peke, pa tudi s sladoledi, sadnimi jogurti, medom in marmelado. Študija je še pokazala, da več prostih sladkorjev zaužijejo predstavnice ženskega spola, in manj izobraženi, kar je zelo pomembno za načrtovanje bolj ciljanih ukrepov in aktivnosti, ki bodo dosegli te bolj izpostavljene skupine.

Izboljševanje prehranskih navad je pomembno, ker s tem spreminjamo dejavnike, ki vplivajo na razvoj vrste nenalezljivih bolezni. Doc. dr. Jelka Zaletel, Nacionalni inštitut za javno zdravje: »Visoki prehranski vnosi prostega sladkorja na dolgi rok preko povečevanja telesne teže povečujejo tudi tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Prav zdaj v Sloveniji izvajamo nacionalno raziskavo 'Odkrijmo sladkorno', s katero želimo natančneje ugotoviti razširjenost še neprepoznane sladkorne bolezni v posameznih skupinah prebivalstva. Po trenutnih podatkih imamo v Sloveniji približno 136.900 oseb s sladkorno boleznijo, velika večina ima sladkorno bolezen tipa 2, preliminarni rezultati nove raziskave pa kažejo, da jih je še precej več, saj pri mnogih sladkorna bolezen še ni odkrita. Ob naraščajoči prevalenci sladkorne bolezni je zelo pomembno, da z izboljševanjem življenjskega sloga zmanjšamo dejavnike tveganja za razvoj te bolezni, ki zelo spremeni življenja bolnikov.«

Glede na rezultate raziskav ugotavljamo, da je smiselno nadaljevati z izvajanjem ukrepov nacionalnega programa Dober tek Slovenija ter z ozaveščanjem prebivalstva o negativnih posledicah uživanja prostih sladkorjev, če želimo izboljšati javno-zdravstveno sliko Slovenije. Doc. Dr. Matej Gregorič, Nacionalni inštitut za javno zdravje: »Hkrati so za dosego želenih rezultatov ključni tudi učinkoviti ukrepi na institucionalni ravni, kot je še dodatno omejevanje njihove dostopnosti na primer v šolah, bolnišnicah, domovih za starejše, hkrati pa potrošnikom omogočiti čim boljšo razpoložljivost najbolj prodajanih živil, ki bi imela izboljšano in za zdravje bolj koristno sestavo. Čeprav so sladke pijače dokazano glavni vir sladkorjev, pa smo lahko zadovoljni že s tem, da njihovo uživanje v zadnjih letih opazno upada tako med mladostniki kot tudi med odraslimi. Seveda se s tem še ne smemo prehitro zadovoljiti, saj še vedno obstaja določen delež populacije, ki jih uživa v pretiranih količinah.«

Prav zato bodo ključne predvsem prehranska ozaveščenost, prepričanje in prehranske odločitve posameznikov. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Če želite narediti nekaj koristnega za svoje zdravje in zdravje svojih otrok, je potrebno čim bolj omejiti uživanje živil, ki predstavljajo glavne vire prostih sladkorjev – bodisi z manj pogostim uživanjem in manjšimi porcijami, bodisi z zamenljivimi živili, ki imajo ugodnejšo hranilno sestavo. Potrošniki imamo v trgovini vedno večjo izbiro različic živil, ki imajo bolj ugodno hranilno sestavo. Pri tem nam je v pomoč tudi brezplačna mobilna aplikacija #VešKajJeš, ki uporabnikom v treh korakih, v barvah semaforja, predstavi prehranski profil izbranega živila.« Aplikacija ima preko 40.000 uporabnikov, razvili pa so jo na Inštitut za nutricionistiko, Institut »Jožef Stefan« in Zveza potrošnikov Slovenije, financira pa jo Ministrstva za zdravje.

Povezava do podrobnih rezultatov raziskave:

- Zupanič, N., Hristov, H., Gregorič, M., Blaznik, U., Delfar, N., Koroušić Seljak, B., Ding, E.L., Fidler Mis, N. in Pravst, I. (2020). Total and Free Sugars Consumption in a Slovenian Population Representative Sample. Nutrients, 12(6), 1729. https://doi.org/10.3390/nu12061729

Dodatne informacije o omenjenih projektih:

- Projekt »Sladkor v prehrani: razpoložljivost v živilih, prehranski vnosi in vplivi na zdravje«: https://www.nutris.org/projekti/sladkor-v-prehrani-razpolozljivost-v-zivilih-prehranski-vnosi-in-vplivi-na-zdravje
- Projekt »Odkrijmo sladkorno - Delež bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se zdravijo brez zdravil in delež oseb z neprepoznano sladkorno boleznijo«: https://www.nijz.si/sl/odkrijmo-sladkorno

Kontakt:

Dr. Anita Kušar,
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., 0590 68870

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.