Datum: 04. december 2019
Ljubljana

Rezultati nacionalne raziskave pokazali na precejšnja sezonska nihanja v preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D

Vitamin D ima vrsto vlog pri normalnemu delovanju človeškega telesa, med drugim je pomemben za zdravje kosti in normalno delovanje imunskega sistema. Medtem ko je med poletjem potrebe telesa po tem vitaminu možno pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, med jesenjo in zimo ključni vir vitamina D predstavlja prehrana. Preskrbljenost odraslih prebivalcev z vitaminom D v Sloveniji doslej ni bila obširneje preučena, zato so na Inštitutu za nutricionistiko, v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Univerzitetnim kliničnim centrom, izvedli obsežno vseslovensko raziskavo NUTRIHEALTH. K sodelovanju v raziskavi so bili povabljeni naključno izbrani odrasli prebivalci Slovenije, ki so sodelovali tudi v nacionalni prehranski raziskavi Si.Menu. Preskrbljenost z vitaminom D so raziskovalci določali na osnovi laboratorijskih analiz vzorcev krvi. Rezultati raziskave so pokazali precejšnja sezonska nihanja v preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D. Med novembrom in aprilom približno štiri petine odraslih prebivalcev ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, medtem jo je bila med majem in oktobrom situacija precej boljša. Izvedbo raziskave sta omogočila Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Rezultati raziskave predstavljajo pomembno izhodišče za, v letošnjem letu začet, nov raziskovalni projekt »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«. Hkrati se vzpostavlja tudi strokovna skupina, ki bo na osnovi razpoložljivih podatkov pripravila nacionalne smernice za preskrbo z vitaminom D.

Pomen vitamina D in razlogi za nacionalno raziskavo

Vitamin D je izjemno pomemben vitamin, ki igra eno ključnih vlog pri normalnemu delovanju človeškega telesa. Med drugim povečuje zmožnost tankega črevesa, da lahko učinkovito absorbira kalcij iz prehrane, ključen pa je tudi za normalno delovanje imunskega sistema. Vitamin D se lahko biosintetizira (nastaja) v človeški koži, kadar je le-ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi. Tekom poletja potrebe po vitaminu D pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa je jeseni in pozimi zaradi pomanjkanja ali slabše intenzitete sončnih žarkov biosinteza v koži zmanjšana, zato je potreben ustrezen prehranski vnos. Ker bi neoptimalna preskrbljenost z vitaminom D lahko predstavljala zdravstveno tveganje, se v Sloveniji trenutno izvajata tudi dva večja raziskovalna projekta, katerih rezultati so že dali več odgovorov na nekatera ključna vprašanja.

Kakšna je preskrbljenost prebivalcev Slovenije z vitaminom D?

Preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D je bila raziskana v okviru nacionalne raziskave NUTRIHEALTH, v kateri je sodelovalo 280 oseb, starih med 18 in 74 let. Udeleženci so bili povabljeni v diagnostični laboratorij na odvzem bioloških vzorcev, nakar je bila z analizo krvi določena njihova preskrbljenost z vitaminom D. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, vodja projekta: »Pokazale so se velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih. Rezultati kažejo, da med novembrom in aprilom približno štiri petine odraslih prebivalcev ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, približno 40% pa je imelo celo tako nizko serumsko koncentracijo, da bi že lahko predstavljalo tveganje za pomanjkanje vitamina D. Še bolj zaskrbljujoči so rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 5% odraslih.«

PR2019 18 NUTRIS NUTRIHEALTH VitaminD

Slika: Med novembrom in aprilom večina odraslih prebivalcev Slovenije ni dosegala minimalne preskrbljenosti z vitaminom D (Slovenija, N=280; 18-74 let; podatki uteženi glede na starost in spol).

V zimskem času smo opazili tudi zanimive razlike med različnimi skupinami prebivalcev (primerjano po spolu in starosti). Tako so bile npr. med starejšimi odraslimi nad 65 let z vitaminom D nekoliko bolje preskrbljene ženske, med odraslimi do 65 let pa moški. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Prav v vseh skupinah odraslih prebivalcev je bila v jesensko-zimskem obdobju pojavnost nezadostne preskrbljenosti z vitaminom D višja od 70%. Precej boljša situacija je bila poleti, ko je bilo z vitaminom D preskrbljenih 60% starejših odraslih in 75% odraslih, mlajših od 65 let. V tem času je optimalno preskrbljenost z vitaminom D dosegalo 27% starejših odraslih in 37% odraslih do 65 let, od tega 43% moških in 31% žensk. Dodati je potrebno še, da smo v raziskavo zajeli tudi prebivalce, ki so poročali, da uživajo prehranska dopolnila z vitaminom D

Potek raziskave o preskrbljenosti prebivalcev z vitaminom D

Preskrbljenost z vitaminom D je bila v Sloveniji v preteklosti raziskovana predvsem na izbranih skupinah prebivalcev, večinoma na nosečnicah, ne pa z nacionalno-reprezentativnimi raziskavami. Upoštevajoč razpoložljive podatke se je predvidevalo, da so prebivalci tekom poletja bolje preskrbljeni z vitaminom D kot pozimi, vendar točnih epidemioloških podatkov o preskrbljenosti različnih skupin prebivalcev nismo imeli. Na odraslih je bil ta izziv naslovljen v okviru širšega raziskovalnega projekta »Prehrana otrok in odraslih kot zaščitni dejavnik ali dejavnik zdravstvenih tveganj«. Prof. dr. Irena Rogelj, Biotehniška Fakulteta Univerze v Ljubljani, vodja projekta: »Gre za aplikativni raziskovalni projekt, ki ga financirata Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Razdeljen je na dva ločena sklopa - na Biotehniški fakulteti so prevzeli vodenje nadaljevanja študije Moje Mleko, ki se izvaja na otrocih, Inštitut za nutricionistiko pa je prevzel vodenje raziskave NUTRIHEALTH na odraslih. Gre v bistvu za nadgradnjo nacionalne prehranske raziskave Si.Menu 2017/18 z laboratorijskimi določitvami bioloških kazalnikov v krvi in urinu, pri čemer se poleg preskrbljenosti z vitaminom D, raziskuje tudi druga pomembna mikrohranila

Nacionalna prehranska raziskava Si.Menu 2017/18 se je izvajala na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije, skladno z metodologijo in finančno podporo Evropske agencije za varno hrano (EFSA). Doc. dr. Matej Gregorič, Nacionalni inštitut za javno zdravje: »Raziskavo smo izvajali anketno, pri čemer nas je zanimala prehrana in širši življenjski slog prebivalcev. K sodelovanju smo povabili naključno izbrane prebivalce, anketiranje pa smo izvajali enakomerno od marca 2017 do februarja 2018, s čimer smo zagotovili reprezentativnost tekom celotnega koledarskega leta. Začetek izvajanja projekta NUTRIHEALTH nam je omogočil, da smo v raziskavi sodelujoče odrasle prebivalce lahko dodatno povabili še na odvzem krvi, na osnovi česar smo pridobili zelo pomembne podatke o kazalnikih preskrbljenosti prebivalcev z mikrohranili, vključno z vitaminom D. Na ta način smo identificirali skupine prebivalcev, ki bi lahko bile z vidika nezadostne preskrbljenosti z vitaminom D najbolj ranljive, raziskujemo pa tudi glavne vire vitamina D v prehrani ljudi. Pridobljeni podatki preliminarno nakazujejo na precejšnja sezonska nihanja v preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih Slovenije

V raziskavi odvzeti vzorci krvi so bili najprej analizirani v regijskih diagnostičnih laboratorijih. Prof. dr. Joško Osredkar, UKC Ljubljana: »Za izvedbo raziskave na državni ravni smo se povezali z 29 laboratoriji, večinoma v zdravstvenih domovih. Brez njihove močne podpore raziskave dejansko ne bi bilo mogoče izvesti. Na ta način smo namreč zagotovili, da so se vzorčenja lahko udeležili prebivalci iz vseh regij, tudi iz manjših krajev. Je pa to predstavljajo precejšen logistični zalogaj.« Doc. dr. Katja Zaletel, UKC Ljubljana, je dodala: »Medtem ko so bile osnovne biokemijske analize izvedene v lokalnih laboratorijih, smo zahtevnejše analize izvajali centralno na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Analiza vzorcev je bila izvedena z najsodobnejšimi diagnostičnimi metodami. Medtem ko že lahko poročamo o rezultatih preskrbljenosti z vitaminom D, je v obdelavi še mnogo drugih epidemiološko zanimivih podatkov. Med drugim raziskujemo tudi pogostost bolezni ščitnice, o čemer bomo javnost bolj podrobno obveščali v prihodnosti.«

Vabilu za sodelovanje v raziskavi se je odzvalo 280 oseb, starih med 18 in 74 let. Stopnja udeležbe je bila 70%, kar je bilo, glede na potrebo po vzorčenju krvi, nad pričakovanji. Vsem sodelujočim preiskovancem gre zahvala, da smo prvič v Sloveniji dobili tovrsten vpogled v preskrbljenost prebivalcev z mikrohranili. Ob tem je potrebno poudariti, da za sodelovanje v raziskavi udeleženci niso dobili plačila, ob podpori družbe Mercator d.d. pa jim je bilo omogočeno delno povračilo potnih stroškov.

Nadaljevanje raziskav

Raziskava NUTRIHEALTH po eni strani prinaša zelo pomembne rezultate, po drugi strani pa odpira nova javno-zdravstvena vprašanja. V Sloveniji je bil leta 2015 sprejet Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, poimenovan tudi »Dober tek Slovenija«, med njegovimi cilji pa je tudi okrepitev raziskovanja na področju prehrane z namenom pridobitve podatkov, na osnovi katerih bo država lahko sprejemala ustrezne odločitve. Skladno s tem je Ministrstvo za zdravje najprej podprlo izvedbo raziskovalnega projekta NUTRIHEALTH, v letošnjem letu pa se je začel izvajati tudi nov aplikativni raziskovalni projekt »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih«, ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko, pri njem pa sodelujejo še Visoka šola za storitve v Ljubljani, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in Visoka šola za storitve – vodja projekta: »V prvem sklopu projekta smo preverjali učinkovitost dodajanja vitamina D pri odraslih, ki niso bili optimalno preskrbljeni s tem vitaminom. Raziskovali smo vpliv dodajanja 25 µg (1000 IU) vitamina D. Vitamin D smo dodajali v obliki holekalciferola, ki se običajno uporablja v prehranskih dopolnilih. Medtem ko so bili v kontrolni skupini (ki ni prejemala vitamina D) prav vsi udeleženci raziskave še vedno nezadostno preskrbljeni z vitaminom D, je bilo med uporabniki prehranskega dopolnila takšnih le še 14%.« Projekt se nadaljuje z raziskovanjem sezonskih nihanj v preskrbljenosti z vitaminom D ter iskanju povezav s fototipom in osončenostjo kože ter življenjskim slogom. Glede nadaljevanja raziskave prof. dr. Katja Žmitek dodaja »Trenutno iščemo odrasle udeležence, ki jim bomo januarja in septembra 2020 s preiskavo krvi brezplačno določili preskrbljenost z vitaminom D. Interes za sodelovanje nam lahko sporočite z izpolnitvijo obrazca na spletni strani Inštituta za nutricionistiko (www.nutris.org/dvitamin). Preiskave bodo potekale v Ljubljani.«

Izvajanje aplikativnega raziskovalnega projekta »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D«, poleg Javne agencije za raziskovalno dejavnost in Ministrstva za zdravje, financira tudi podjetje Valens Int. Anda Arko, Valens Int. d.o.o., vodja prodaje: »Kot odgovorno podjetje želimo zagotavljati kakovost naših izdelkov. Že pred leti smo razvili novo obliko prehranskega dopolnila – pršilo z vitaminom D, z veseljem pa smo podprli izvedbo raziskave, da bi pridobili informacijo o vplivu naših izdelkov na preskrbljenost z vitaminom D ter potrebah po tem vitaminu pri prebivalcih Slovenije. Zavedamo se namreč, da je zaradi drugačnih navad ljudi, pa tudi zaradi same geografske lege, preskrbljenost z vitaminom D v različnih državah lahko zelo različna in zato podpiramo izvajanje raziskav v Sloveniji.«

Ukrepi za izboljšanje stanja

Ker so priporočila, ki naj bi jih glede preskrbe z vitaminom D upošteval posameznik ali bi jih lahko izvajali na populacijskem nivoju, predmet številnih strokovnih razprav, tudi na mednarodni ravni, se v Sloveniji ob podpori Ministrstva za zdravje vzpostavlja Strokovna skupina za pripravo nacionalnih smernic za preskrbo z vitaminom D. Doc. dr. Matej Gregorič, Nacionalni inštitut za javno zdravje: »Strokovna skupina, v kateri sodelujemo tudi vsi partnerji projekta »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih«, bo sistematično pregledala povezave med preskrbo z vitaminom D in morebitnimi zdravstvenimi izidi pri prebivalcih. Na podlagi tega bo skupina usmerjala med različnimi vejami medicine usklajena priporočila za vnos in spremljanje vnosa vitamina D pri določenih populacijskih skupinah, v kolikor se bo to izkazalo za potrebno.«

Najpomembnejše prehranske vire vitamina D v uravnoteženi prehrani predstavljajo predvsem različna živila živalskega izvora, npr. ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, rastlinska živila pa ga vsebujejo predvsem, kadar gre za obogatene izdelke. Zato lahko posameznik do neke mere že z rednim vključevanjem teh živil v priporočeni pogostosti in količini prispeva k svoji boljši preskrbljenosti z vitaminom D. Proizvajalci dodajajo ta vitamin tudi v nekatera živila, najpogosteje v žita za zajtrk, različne namaze in napitke, pri katerih je to na označbi tudi jasno navedeno. Podobno tudi za prehranska dopolnila velja, da mora biti dodana količina vitamina D označena. Vendar pa so dosedanji rezultati pokazali tudi na izzive na tem področju, ki pa jih bo potrebno reševati na širši evropski ravni. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Glede na evropsko zakonodajo o označevanju živil se na živilih oz. prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo 5 µg vitamina D, označuje, da vsebujejo 100% priporočenega dnevnega vnosa tega vitamina. Referenčne vrednosti za dnevno preskrbo z vitaminom D so višje (15 oz. 20 µg), zato nekateri proizvajalci v živila oz. prehranska dopolnila pogosto dodajajo temu prilagojene odmerke, kar označijo kot npr. tristo ali celo več odstotkov priporočenega dnevnega vnosa. Izpostaviti velja, da takšni odmerki praviloma ne predstavljajo tveganja za zdravje, saj je upoštevajoč znanstveno mnenje Evropske agencije za varno hrano zgornji še varni dnevni prehranski vnos vitamina D iz vseh virov za zdrave odrasle do 100 µg

Metodološko pojasnilo: Pri interpretaciji podatkov so upoštevane trenutno uveljavljene smernice, upoštevajoč katere je pomanjkanje vitamina D opredeljeno pri serumski koncentraciji 25-hidroksivitamina D [25(OH)D] pod 30 nmol/L (oz. pod 12 µg/L), nezadostna preskrbljenost pa v območju med 30 in 50 nmol/L (oz. 12 do 20 µg/L). Kot mejo za optimalno preskrbljenost z vitaminom D smo upoštevali priporočilo mednarodnega Združenja za endokrinologijo, da je zaželena optimalna serumska koncentracija 25(OH)D nad 75 nmol/L (30 µg/L).

Kontakt za dodatne informacije:
Dr. Urška Pivk Kupirovič, Inštitut za nutricionistiko
E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.; Tel. 0590 68872:

-----------------------------------------------------------

Dodatna avdio-vizualna gradiva:

Dodatna pojasnila o omenjenih projektih:

  • Več o projektu Si.Menu: Gre za nacionalno prehransko raziskavo, ki se izvaja kot del projekta Evropske agencije za varno hrano (EFSA) EU Menu - prve vseevropske raziskave, ki bo priskrbela standardizirane podatke o tem, kaj jedo ljudje v vseh državah in regijah EU. To bo omogočalo bolj natančne ocene izpostavljenosti in podpiralo odločevalce na področju prehrane in varne hrane. V Sloveniji se je projekt Si.Menu pričel izvajati v letu 2014, končal pa se je letošnje leto. Zbiranje podatkov je potekalo po enotni EFSA metodologiji. Raziskavo smo v Sloveniji izvajali v konzorcijski skupini osmih raziskovalnih ustanov, ki jo je vodil Nacionalni inštitut za javno zdravje (vodja: doc. dr. Matej Gregorič, NIJZ), sodelovali pa so Inštitut Jožef Stefan, Pediatrična klinika na UKC Ljubljana, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za nutricionistko, Pedagoška fakulteta, Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem ter Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Raziskava je bila razdeljena na dva dela, na sklop, ki je vključeval dojenčke in malčke, ter sklop, ki je vključeval mladostnike in odrasle.
    Več informacij:https://www.efsa.europa.eu/en/data/food-consumption-data
  • Več o projektu »Prehrana otrok in odraslih kot zaščitni dejavnik ali dejavnik zdravstvenih tveganj« (NUTRI-PROTECT): Prehrana lahko pozitivno ali negativno vpliva na zdravje v celotnem življenjskem obdobju, še posebej v zgodnjem življenjskem obdobju. Ključni znanstveni izzivi raziskovalnega projekta so zato proučevanje vplivov prehrane v zgodnjem življenjskem obdobju na rast in zdravje otrok in zbiranje epidemioloških podatkov o vnosu hranil pri odraslih ter proučevanje povezav prehrane z različnimi kazalniki zdravstvenega stanja. Projekt sestavljata dva stebra – prehrana otrok, ki je nadaljevanje raziskave »Moje mleko« (»Moje-mleko-2«), ter prehrana odraslih, ki se navezuje na nacionalno prehransko raziskavo Si.Menu. Projekt izvaja konzorcij štirih raziskovalnih ustanov, ki jih vodi Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (vodja prof. dr. Irena Rogelj), sodelujejo pa še Univerzitetni klinični center v Ljubljani, NIJZ in Inštitut za nutricionistko. Slednji vodi sklop projekta, ki obravnava prehrano odraslih. Projekt je financiran s strani Ministrstva za zdravje in Javne agencije za raziskovalno dejavnost.
    Več informacij: http://www.iml-pro.si/raziskave/aktualni-projekti/nutri-protect-prehrana-otrok-in-odraslih-kot-zascitni-dejavnik-ali-dejavnik-zdravstvenih-tveganj/
  • Več o projektu »Prehrana odraslih kot zaščitni dejavnik ali dejavnik zdravstvenih tveganj« (NUTRIHEALTH): Gre za nacionalno raziskavo, v kateri na osnovi vrednotenja bioloških kazalnikov raziskujemo preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z nekaterimi za zdravje pomembnimi vitamini in drugimi mikrohranili ter povezave z zdravjem. Udeleženci raziskave so bili povabljeni v diagnostični laboratorij na odvzem vzorcev krvi in urina, ter na zdravstveni pregled z ultrazvokom ščitnice, s katerim smo preučevali epidemiologijo ščitničnih bolezni. Gre za podsklop zgoraj omenjenega raziskovalnega projekta NUTRIPROTECT. Raziskavo izvaja konzorcij treh raziskovalnih organizacij pod vodenjem Inštitut za nutricionistiko (vodja: prof. dr. Igor Pravst), sodelujejo pa še Nacionalni inštitut za javno zdravje in Univerzitetni Klinični center v Ljubljani. Raziskava je financirana s strani Ministrstva za zdravje in Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Dodatna sredstva za delno pokrivanje potnih stroškov udeležencev raziskave je z donacijo zagotovila družba Mercator d.d.
    Več informacij: https://www.nutris.org/nutrihealth
  • Več o projektu »Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih«: Gre za aplikativni raziskovalni projekt, ki ga izvaja konzorcij štirih raziskovalnih organizacij pod vodenjem Inštituta za nutricionistiko (vodja: izr. prof. dr. Katja Žmitek), sodelujejo pa še Visoka šola za storitve v Ljubljani, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ključni cilji projekta so ugotoviti kakšna so sezonska nihanja v količini vitamina D pri odraslih v Sloveniji ter raziskati povezavo med fototipom in osončenostjo kože ter količino vitamina D v telesu, ter preveriti učinkovitost različnih formulacij za dopolnjevanje prehrane z vitaminom D. Projekt se je začel izvajati v letu 2019, in bo potekal do junija 2022. Finančna sredstva za izvedbo projekta so poleg ARRS zagotovili še Ministrstvo za zdravje in podjetje Valens Int. d.o.o.
    Več informacij:
    - https://www.nutris.org/novice/programi-in-projekti/projekti/ucinkovitost-dodajanja-vitamina-d-pri-odraslih-prebivalcih-slovenije
    - https://www.nutris.org/projekti/vitamin-d

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.