Datum: 24. marec 2021
Ljubljana

Sladila v brezalkoholnih pijačah v Sloveniji

Brezalkoholne pijače predstavljajo pomemben vir sladkorjev v prehrani, njihovo prekomerno uživanje pa ima negativne vplive na zdravje. Ker je sestava pijač pomembna za vrednotenje vnosa hranil in aditivov, je Inštitut za nutricionistiko natančneje raziskal trende v sestavi pijač, pri čemer se je osredotočil na uporabo sladil. V raziskavo je bilo vključenih 2264 pijač, ki so bile na tržišču Slovenije prisotne v letih 2017 oz. 2019. Rezultati raziskave so pokazali, da se je med obema letoma delež pijač s sladili povečal s 13% na 16%. Pomembna razlika pa je bila opažena predvsem pri energijskih pijačah, kjer se je ta delež povečal s 17% na 42%. Ugotovljene so bile tudi nekatere razlike pri uporabi vrste sladil. Uporaba sladil v pijačah je bila pričakovano tesno povezana z energijsko vrednostjo pijač. Ob delnem nadomeščanju sladkorjev s sladili se je zmanjšala skoraj za polovico, ob izključni uporabi sladil pa so imele pijače večinoma zanemarljivo energijsko vrednost. Čeprav se je delež brezalkoholnih pijač z dodanimi sladkorji od 2017 do 2019 zmanjšal, pa so te še vedno predstavljale približno polovico vseh razpoložljivih brezalkoholnih pijač na tržišču. Glede na evropski trend zmanjševanja prehranskega vnosa sladkorjev, je v prihodnosti na trgu pričakovati več preoblikovanih brezalkoholnih pijač. Ob tem je potrebno izpostaviti, da so brezalkoholne pijače s sladili le ena od alternativ pijačam z dodanimi sladkorji. Optimalno alternativo predstavlja voda, na tržišču pa je tudi vedno več aromatiziranih vod z nizko energijsko vrednostjo, ki nimajo dodanih sladil. Rezultate raziskave je Inštitut za nutricionistiko objavil v ugledni znanstveni reviji Foods. Raziskavo so sofinancirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost, Ministrstvo za zdravje (projekta Sladkor v prehrani in Veš kaj ješ) in program Obzorje 2020 Evropske komisije (projekt FNS Cloud).

 

Prekomerno uživanje sladkorjev je dejavnik tveganja za nenalezljive kronične bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni. V Sloveniji je prekomerno hranjenih več kot polovica odraslih, povečuje pa se tudi prisotnost sladkorne bolezni. Brezalkoholne pijače so eden izmed pomembnih virov sladkorjev, a je pri nekaterih skupinah prebivalcev njihovo uživanje, kljub poznanim negativnim učinkom, še vedno na visokem nivoju. Predvsem pri mladostnikih, pri katerih se je podatkih raziskave HBSC v zadnjih desetih letih odstotek rednih porabnikov sicer pomembno znižal, vendar sladkane pijače vsak dan še vedno uživa skoraj 15% mladostnikov. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj količina prostih sladkorjev ne bi presegala 10% dnevnega energijskega vnosa, za optimalne učinke na zdravje pa bi jih morali omejiti na 5% dnevnega energijskega vnosa. Predhodne raziskave so pokazale, da pijače prispevajo kar približno četrtino prodaje prostih sladkorjev v Sloveniji. To so razlogi, da se pri prebivalcih spodbuja uživanje manj sladkih živil, proizvajalci pa ta izziv naslavljajo tudi s t.i. reformulacijo – preoblikovanjem sestave živil oz. pijač.

Ker ima zmanjševanje količine sladkorjev pomemben vpliv na okus izdelka, se pri spreminjanju sestave oz. razvoju novih izdelkov proizvajalci poslužujejo tudi uporabe sladil, ki zagotavljajo sladek okus ob nižji energijski vrednosti izdelka. To je še posebej izrazito pri sladkih pijačah, pri čemer se proizvajalci soočajo tudi s spremenjenimi pričakovanji potrošnikov. Priročno izbiro pri zmanjševanju sladkorjev v pijačah predstavljajo sladila. Inštitut za nutricionistiko je zato raziskal ponudbo brezalkoholnih pijač s sladili na slovenskem tržišču in trende na tem področju.

V raziskavo so bile vključene osvežilne brezalkoholne pijače, sokovi, nektarji in športne ter energijske pijače. Edvina Hafner, Inštitut za nutricionistiko: »Rezultati raziskave so pokazali, da se je med letoma 2017 in 2019 delež pijač s sladili povečal s 13% na 16%. Pomembna razlika je bila opažena predvsem pri energijskih pijačah, kjer se je ta delež povečal s 17% na 42%. Sladila so se pojavila v vseh analiziranih kategorijah, razen v sokovih, kjer uporaba tudi glede na zakonodajo ni dovoljena. Sladila so bila sicer najpogosteje prisotna v športnih in energijskih pijačah

Ugotovljene so bile tudi nekatere razlike pri uporabi vrste sladil. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »V največji meri so se uporabljala intenzivna sladila acesulfam K, sukraloza in aspartam. Pri slednjem smo opazili značilen trend zmanjševanja uporabe, pri sukralozi pa se uporaba povečuje. Zanimivo nismo zaznali kakšnih bistvenih razlik pri uporabi precej oglaševanih steviol glikozidov. V pijačah so bile sicer v večini primerov prisotne mešanice različnih sladil, kot samostojni sladili pa sta se uporabljala le sukraloza in steviol glikozidi.«

Uporaba sladil v pijačah je bila pričakovano tesno povezana z energijsko vrednostjo pijač. Ob delnem nadomeščanju sladkorjev s sladili sta bili vsebnosti sladkorjev in energije v pijačah skoraj prepolovljeni, ob izključni uporabi sladil, pa so imele pijače večinoma zanemarljivo energijsko vrednost. Edvina Hafner, Inštitut za nutricionistiko: »Med pijače z visoko vsebnostjo sladkorjev niso uvrščene le sladke pijače, temveč tudi 100% sadni sokovi. Ob tem je potrebno opozoriti, da tudi s pijačami, ki vsebujejo naravno prisotne sladkorje, ne gre pretiravati, saj lahko pomembno prispevajo k skupnemu dnevnemu prehranskemu vnosu sladkorja. Tudi sokove zato uživajmo le občasno in v manjših količinah. Če jih postrežemo otrokom, jim dodajamo vodo, s čimer otroke hkrati navajamo na manj sladek okus pijače.«

Podrobne rezultate raziskave je Inštitut za nutricionistiko objavil v ugledni znanstveni reviji Foods. Izvedbo raziskave so omogočili Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje pod okriljem Nacionalnega programa »Dober tek Slovenija«, ter Evropska komisija s programom Obzorje 2020. Raziskava se vključuje v nacionalna projekta »Sladkor v prehrani« in »Veš kaj ješ«, ter v mednarodni projekt »FNS Cloud«.

Čeprav lahko s sladili učinkovito zmanjšamo količino sladkorjev v pijačah, je pomembno opozoriti tudi na tveganja ter na druge učinkovite načine zmanjševanja količin sladkorja v prehrani. Tako kot pri mnogih drugi aditivih, tudi pri sladilih zelo visok prehranski vnos lahko predstavlja tveganje za zdravje.  Bolj ogroženi so otroci, ker imajo bistveno manjšo telesno maso kot odrasli, zato hitreje presežejo še sprejemljiv dnevni vnos sladil. Še bolj izražen problem pa je, da se z uporabo sladil v izdelkih, po katerih posegajo otroci in mladostniki, navaja na prekomerno sladek okus in hranilno revno prehrano. Prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko: »Optimalno alternativo sladkim pijačam predstavljata voda in nesladkan čaj ali limonada, na tržišču pa je tudi vedno več aromatiziranih vod z nizko energijsko vrednostjo in vsebnostjo sladkorjev, brez dodanih sladil. Da bi potrošnikom olajšali iskanje takšnih pijač, skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije in Institutom »Jožef Stefan« pripravljamo bistveno posodobitev brezplačne mobilne aplikacije #VešKajJeš. Ko uporabnik z mobilnim telefonom skenira črtno kodo živila, mu aplikacija trenutno pokaže ključne podatke o hranilni sestavi v barvah prehranskega semaforja. Ker aplikacija prikazuje tudi količino sladkorja, so pijače z dodanimi sladili pogosto obarvane zeleno, potrošnik pa lahko spregleda prisotnost sladila. Prenovljena aplikacija bo hkrati s podatkom o vsebnosti sladkorja, izpostavila tudi uporabo sladil, kar bo uporabniku olajšalo bolj informirane nakupne odločitve.«

V okviru izvajanja nacionalnega programa »Dober tek Slovenija: zdravo uživaj, več gibaj« je na ravni države predviden načrt postopnega zmanjševanja količine sladkorja v živilih, po možnosti brez nadomeščanja s sladili. Pri tem je pomembna tudi t.i. »tiha reformulacija«, s katero proizvajalci v živilih zelo postopno zmanjšujejo količino sladkorja. Takšnega zmanjševanja potrošnik niti ne zazna, v daljšem časovnem obdobju pa takšno zmanjšanje lahko pomembno vpliva na količino zaužitega sladkorja na ravni posameznika in družbe. Proizvajalci pijač so leta 2015 sprejeli prostovoljne zaveze glede povečevanja ponudbe pijač z nižjo vsebnostjo sladkorja. Uresničevanje zavez glede ponudbe novih živil potrjuje tudi raziskava Inštituta za nutricionistiko, medtem ko se kot težje uresničljiva kaže reformulacija v že uveljavljenih pijačah.

Več o sladilih: https://prehrana.si/sestavine-zivil/aditivi-v-zivilih/sladila

Več o aditivih: https://prehrana.si/sestavine-zivil/aditivi-v-zivilih

 

Povezava do raziskave:

  • Edvina Hafner, Maša Hribar, Hristo Hristov, Anita Kušar; Katja Žmitek, Mark Roe, Igor Pravst. 2021. "Trends in the use of low and no-calorie sweeteners in non-alcoholic beverages in Slovenia" Foods 10, no. 2: 387. https://doi.org/10.3390/foods10020387


Dodatne informacije:

             Doc. dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko

             e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., tel. 059 068 870

logo nutris

Inštitut za nutricionistiko
Tržaška cesta 40
1000 Ljubljana
Slovenija

Kako do nas

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

BureauVeritas

Ostali podatki:

TRR: SI56 340001012501108
BIC: KSPKSI22XXX
Ban: Sparkasse d.d.
ID: SI50465856
MŠ: 3609081000

Prijava na obveščanje

comodo

05 9068 870

01 300 79 81

nutris.zdrava.prehrana

 

Prijava na obveščanje

comodo

Inštitut za nutricionistiko se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem na področju prehrane ter svetovanjem živilski industriji pri razvoju in primernem označevanju živil. Na inštitutu deluje raziskovalna skupina Zdrava prehrana, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem živil in hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje.