Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Gre za koncentrirane vire hranil ali drugih aktivnih snovi. Običajno se prodajajo v obliki kapsul, tablet in podobnih oblik, ki se lahko odmerjajo v majhnih količinskih enotah. Če pri običajnih živilih kakovost potrošnik lahko večinoma prepozna na podlagi okusa, vonja in izgleda živila, so prehranska dopolnila zelo drugačna. Potrošnik lahko le zaupa v proizvajalca in njegovim trditvam, saj nima na razpolago laboratorijskih metod, ki so hkrati tudi drage. Za določene skupine prebivalcev je zelo priporočljivo dodajanje nekaterih hranil - od tega je odvisno celo njihovo zdravje. Za mnoge je tako npr. jeseni in pozimi priporočljivo dodajanje vitamina D, vegani in nekateri starejši odrasli dodajajo vitamin B12, ženske, ki načrtujejo nosečnost in nosečnice, pa prehrani dodajajo folno kislino. V takšnih primerih je še posebej pomembno, da zaužita prehranska dopolnila v resnici vsebujejo deklarirane snovi v pričakovani količini. Varnost in kakovost prehranskih dopolnil je sicer odgovornost proizvajalca oz. nosilca dejavnosti, kot to velja za vsa živila.

Da bi lahko podprli prebivalce pri izboru izdelkov, smo na Inštitutu za nutricionistiko začeli izvajati program sistematičnega preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil. S strani potrošnikov namreč prejemamo vprašanja, ali izdelki po svoji sestavi ustrezajo navedbam na označbi. Nekateri potrošniki pa celo naročajo analizo prehranskih dopolnil, ki so jih kupili, saj se jim zastavljajo vprašanja o njihovi kakovosti. V okviru programa bomo redno spremljali kakovost prehranskih dopolnil – vključno z neodvisnimi laboratorijskimi analizami, s katerimi bomo vrednotili tudi vsebnost deklariranih sestavin. V okviru programa bomo vzpostavili seznam preverjenih prehranskih dopolnil, ki po svoji sestavi ustrezajo označeni vsebnosti aktivnih snovi. Zaradi posebnega javno-zdravstvenega interesa, se bomo najprej osredotočili na prehranska dopolnila, pri katerih je ena izmed ključnih sestavin vitamin D. Preverjanje kakovosti lastnih prehranskih dopolnil lahko naročijo proizvajalci in distributerji, za večjo celovitost seznama pa bomo v začetni fazi dodatna vzorčenja izvajali tudi sami, pri čemer bomo med drugim upoštevali pobude prebivalcev.

Več informacij o programu preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil za podjetja:

• V tej fazi programa se bomo osredotočili na prehranska dopolnila, namenjena dodajanju vitamina D. Več-komponentne izdelke bomo obravnavali, če v njih vitamin D predstavlja ključno sestavino, in če je vsebnost ključnih drugih sestavin tudi mogoče laboratorijsko preveriti. Pri preverjanju kakovosti več-komponentnih izdelkov bomo bo preverjali tudi vsebnost nekaterih drugih sestavin, po presoji strokovne skupine inštituta.
• Storitev preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil obsega tudi uvrstitev na Seznam preverjenih prehranskih dopolnil, ki bo javno objavljen. V primeru, jo bo naročnik želel informacijo o tem komunicirati s potrošnikom na označbi prehranskega dopolnila ali pri promociji izdelka, bo pred tem potrebno preverjanje skladnosti označbe prehranskega dopolnila z aktualno zakonodajo in zagotavljanje skladnosti v praksi. Inštitut za nutricionistiko bo naročniku omogočil uporabo posebnega znaka za čas, dokler bo prehransko dopolnilo uvrščeno na seznam preverjenih prehranskih dopolnil.
• Na listi preverjenih prehranskih dopolnil bomo objavljali le izdelke, pri katerih bo vsebnost aktivnih komponent skladna z deklarirano količino. Seznama neskladnih izdelkov ne bomo objavljali, bomo pa o neskladnosti obvestili proizvajalca oz. naročnika, da bi s tem prispevali k odpravi neskladnosti.
• V primeru ugotovljene neskladnosti v sestavi prehranskega dopolnila glede na označbo izdelka, bo o tem obveščen proizvajalec oz. naročnik. V izogib napakam, do katerih bi lahko prišlo tekom odvzema vzorcev, ali med laboratorijsko analizo, bo v nadaljevanju naročniku ponujena možnost analize dodatnega neodvisno odvzetega vzorca, v drugem akreditiranem laboratoriju. Zaradi zahtevnosti analitskih postopkov, bo imel naročnik možnost predložiti podatke o najustreznejši analitski metodi za določanje aktivne snovi v posameznem prehranskem dopolnilu, in predlagati akreditiran laboratorij, ki ima vzpostavljeno takšno metodo. Če bo tudi ponovitvena analiza pokazala na neskladnost, bomo o tem naročnika obvestili in ga pozvali ustreznim ukrepom za zaščito potrošnikov. V primeru ne-ukrepanja naročnika, če bi šlo za ogrožanje varnosti potrošnika, bo primer odstopljen ustreznim inšpekcijskim organom.
• Kadar preverjanje kakovosti naroči proizvajalec ali distributer, le-ta nosi tudi stroške zgoraj omenjenih storitev. Stroški so odvisni od vrste in sestave prehranskega dopolnila, ter od obsega naročenih storitev. Povpraševanje nam lahko posredujete preko obrazca: https://forms.gle/LhpTxA5rionHDAcV6
• Osnovo za preverjanje kakovosti sestave prehranskih dopolnil v tem programu predstavljajo Priporočila za zagotavljanje kakovosti prehranskih dopolnil (Pravst in sod. Farmacevtski vestnik, 2012(63):212-224), posodobljena z relevantno zakonodajo in z upoštevanjem Smernic za pristojne organe za nadzor skladnosti v zvezi z določitvijo dovoljenih odstopanj za hranilne vrednosti in priporočil EFSA glede zgornjega varnega vnosa vitamina D.

Dodatne informacije:

doc. dr. Anita Kušar
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Inštitut za nutricionistiko, v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije, Institutom "Jožef Stefan" in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, izva raziskovalni program "Veš, kaj piješ? Opolnomočenje prebivalcev za zmanjševanje rabe alkohola". Informacije o sestavi in hranilni vrednosti alkoholnih pijač v okviru trenutne zakonodajne ureditve niso obvezne, vendar je na strani potrošnikov zanimanje za tovrstno označevanje zelo veliko, kar je smiselno izkoristiti, ne le za informiranje o sestavi pijač, temveč tudi za hkratno ozaveščanje o manj tveganem pitju alkohola. V okviru programa "Veš Kaj Piješ" bomo naslavljali prav navedene izzive in osveščali prebivalce glede sestave ter tvegane in škodljive rabe alkohola, kar bo pripomoglo k spremljanju in izvajanju dokazano učinkovitih ukrepov alkoholne politike, ki dolgoročno vplivajo na odnos, tako posameznikov kot celotne družbe, do alkohola in prispevajo k zmanjševanju porabe alkohola. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Program sofinancira:

Veš kaj piješ? – Podpora prebivalcem za zmanjševanje tvegane rabe alkohola z mobilno aplikacijo

Sodelujoče organizacije:

• Inštitut za nutricionistiko (vodenje programa)
• Inštitut "Jožef Stefan"
• Zveza potrošnikov Slovenija
• Nacionalni inštitut za javno zdravje

Financiranje:

• Ministrstvo za zdravje RS
  (Sofinanciranje programov na področju prehrane in telesne dejavnosti)

Trajanje projekta:

• 2019 - 2022; 2022-2025

Opis projekta:

V Sloveniji pitje alkohola predstavlja resen javno-zdravstveni problem, tako med mladostniki kot odraslimi. Po podatkih NIJZ kar 40% 15-letnikov je že pilo alkoholne pijače, kljub prepovedi prodaje alkohola, 43 % prebivalcev, starih 25–64 let, pije visoko tvegano. V zadnjih letih je opažen tudi porast deleža mladih žensk, ki tvegano pijejo. Kar 43% odraslih Slovencev pije tvegano, kar pomeni, da pri njih obstaja večja verjetnost socialnih, zdravstvenih in drugih posledic zaradi pitja alkohola. V času epidemije COVID-19 se je tveganje za čezmerno pitje alkohola še povečalo, predvsem zaradi negativnih učinkov epidemije na duševno zdravje. Programi ozaveščanja in informiranja so nepogrešljiv del celovite politike, katere namen je z raznovrstnimi ukrepi čim bolj zmanjšati pitje alkohola. V okviru predlaganega programa bomo izvajali ozaveščanje in informiranje prebivalcev na inovativen in sodoben način, z uporabo novo razvitega komunikacijskega kanala – mobilne aplikacije VešKajJeš.
Razlog za močno zanimanje prebivalcev o sestavi alkoholnih pijač izvira iz trenutne ureditve označevanja tovrstnih izdelkov. Skladno z Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom na alkoholnih pijačah označevanje sestavin in hranilne vrednosti namreč ni potrebno. Več nedavnih študij je potrdilo željo potrošnikov po tovrstnih informacijah in informacijah o škodljivih učinkih alkohola, spremembo zakonodaje pa priporočata tudi WHO in Evropski parlament. Že zdaj pa lahko zanimanje potrošnikov o sestavi alkoholnih pijač izkoristimo, ne le za informiranje o sestavi pijač, temveč tudi o hkratnem ozaveščanju, da bi dosegli manj tvegano pitje alkohola. Glede na to, da se aplikacija lahko uporablja od koderkoli, vodi ne le do informiranja posameznega uporabnika aplikacije, temveč tudi družbe okrog njega. Vsebine programa bomo dodatno približali tudi posameznikom, ki aplimkacije ne uporabljajo in sicer s pomočjo nazornih gradiv, vključno s tiskanimi gradivi in revijami ter oglasnimi panoji. 
Rezultat predlaganega programa bo nadgradnja in promocija mobilne aplikacije VešKajJeš z namenom informiranja prebivalcev o sestavi alkoholnih pijač in ozaveščanja o posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola.
Ključne aktivnosti predlaganega programa so:

• (1) zbiranje podatkov o sestavi najbolj aktualnih alkoholnih pijač;
• (2) optimiziranje in nadgradnja protokola za dopolnjevanje podatkov o sestavi alkoholnih pijač, ki bo v primeru pomanjkljivih podatkov omogočal zanesljivo oceno energijske vrednosti glede na tip alkoholne pijače in vsebovane količine alkohola;
• (3) v sodelovanju s financerjem in deležniki priprava jasnih in kratkih sporočil z namenom ozaveščanja o posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola;
• (4) v sodelovanju s financerjem in deležniki pripravlja prispevkov o posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola, ki bodo objavljeni na spletnih portalih, hkrati pa tudi deljeni z aktivno povezavo uporabnikom aplikacije;
• (5) vzdrževanje aplikacije VešKajJeš, v segmentu, ki omogoča vpogled v sestavo alkoholnih pijač, pri čemer so uporabniku poleg vsebnosti alkohola in energijske vrednosti prikazana tudi sporočila;
• (6) aktivna promocija programa in aplikacije med ključnimi ciljnimi skupinami.

Prijavitelji programa smo tudi izvajalci, s strani MZ sofinanciranega programa IRIO 2022-2025, v okviru katerega je bila lansirana brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš. Namen aplikacije je spodbujati izbor zdravju koristnejših živil. Princip delovanja aplikacije je, da uporabnik s kamero pametnega telefona fotografira črtno kodo predpakiranega živila (bodisi v trgovini ali doma), nakar mu aplikacija prikaže interpretacijo podatkov o hranilni vrednosti živila. Podatki se črpajo iz obsežne podatkovne baze o sestavi preko 23.000 predpakiranih živil in brezalkoholnih pijač. Analiza vedenja uporabnikov je pokazala presenetljive vrzeli, ki so bile podlaga za pripravo predhodnega programa v letu 2020. Ugotovili smo namreč, da so med najpogosteje iskanimi izdelki alkoholne pijače, ki jih aplikacija VešKajJeš še ne vključuje, zato uporabnikom v povezavi s tem trenutno ne ponudi nobenih koristnih podatkov ali nasvetov. Med najpogosteje iskanimi izdelki z več tisoč iskanj je kar 40% alkoholnih pijač. Navedeno kaže, da se prebivalci zelo zanimajo za sestavo tovrstnih izdelkov. Nadgradnja aplikacije in njeno nemoteno delovanje je ključno za informiranje uporabnikov o sestavi alkoholnih pijač ter služi tudi kot informacijski kanal za ozaveščanje. Znanstvene raziskave namreč kažejo, da je informiranje najbolj učinkovito ravno v situaciji, ko posameznik išče informacije o določenem izdelku, precej manj pa je učinkovita promocija na splošno, npr. z oglasi, letaki ali panoji, ki naslavljajo prebivalce v času, ko niso tako dojemljivi za nove informacije.

Več informacij:

• Inštitut za nutricionistiko, Tržaška cesta 40, 1000 Ljubljana - e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. 

Projekt sofinancira:

Sodelujoče raziskovalne organizacije:

• Inštitut za nutricionistiko (vodenje projekta)
• Nacionalni inštitut za varovanje zdravja
• Univerzitetni klinični center v Ljubljani (Pediatrična klinika)
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
• Visoka šola za storitve v Ljubljani

Financiranje:

• Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS)

Prehrana in življenjski slog imata pomembno vlogo pri naraščanju pogostosti kroničnih nenalezljivih bolezni. Na vedenjski slog populacije vplivajo različni dejavniki, vključno s socialnimi in ekonomskimi, ki se odražajo v neenakostih v zdravju. Raziskovanje povezav med prehrano/vedenjskim slogom in zdravstvenim statusom populacije je zato pommebno tako za podporo zdravstvene politike za zagotovitev učinkovitih pristopov za izboljšanje javnega zdravja, kot za zagotovitev znanstvenega napredka na področjih javnega zdravja in prehrane. Cilji programske skupine so razdeljeni v štiri tematske sklope: (a) razvoj metodologije prehranskih raziskav, (b) raziskovanje vedenjskega sloga in zdravstvenega statusa populacije, (c) vrednotenje pristopov za učinkovito promocijo zdravih živil in zdrave prehrane in (d) razvoj funkcionalnih živil.

Kljub globalnemu naraščanju debelosti pri nekaterih populacijskih skupinah še vedno obstaja visoko tveganje za pomanjkanje hranil, predvsem mikrohranil. Zato je potrebno razviti ustrezno metodologijo, ki bo zagotovila ažurno in dostopno vrednotenje tovrstnih tveganj, tudi na manj dostopnih populacijskih skupinah. Uvajanje modernih informacijskih orodij za določanje prehranskih vnosov bo pripomoglo k bolj učinkoviti uporabi virov v prehranskih raziskavah in klinični praksi. Razviti je potrebno tudi nove učinkovitejše pristope, ki bodo omogočili natančnejše usmerjanje raziskav k ogroženim ciljnim skupinam. Ključni izziv ostaja optimizacija dostopnosti do oseb s posebnimi prehranskimi navadami in/ali vedenjskim slogom, kar bo bistveno pripomoglo tudi k znanstvenemu napredku na področju prehrane in javnega zdravja.

Velik družbeni in znanstveni izziv še vedno predstavlja tudi učinkovita promocija zdrave prehrane in življenjskega sloga. Pogost pristop za dosego tega cilja so akcije za ozaveščanje populacije. Za dosego stroškovne učinkovitosti je potrebno takšne ukrepe podpreti z uporabo dobrih praks in z aktualnimi znanstvenimi izsledki. Potrebno je zagotoviti tudi redno vrednotenje učinkovitosti takšnih ukrepov.

Tudi označevanje in oglaševanje živil sta močni orodji, ki lahko vplivata na prehranske navade potrošnikov. Predvsem označevanje hranilne vrednosti živil in uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev/simbolov omogočajo učinkovito promocijo zdravju bolj koristnih živil, vendar je potrebno pri tem upoštevati potrebe in vedenje potrošnikov. Skladno s tem je potrebno okrepiti raziskave vedenja potrošnikov, predvsem z uvajanjem metod na osnovi objektivnih in merljivih parametrov.

V zadnjem desetletju se v svetu vse bolj uveljavljajo t.i. funkcionalna živila, ki zaradi svoje sestave poleg pokrivanja prehranskih potreb lahko zagotavljajo tudi dodatne koristi za telo. Razvoj in raziskovanje takšnih živil sta pomembna ne le z vidika javnega zdravja, temveč tudi podpirata inovativnost v gospodarstvu in globalno konkurenčnost slovenske industrije.

Rezultati raziskav na področju prehrane in javnega zdravja so pomembni kot dolgoročna investicija v zdravje ljudi in bodo omogočili razvoj ključnih javnozdravstvenih ukrepov, zmanjšali stroške za zdravstvene storitve in povečali produktivnost Slovenije. Raziskovalni program »Prehrana in javno zdravje« podpira obstoječe nacionalne zdravstvene in razvojne prioritete, usklajen pa je tudi s predlogom Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, namen katere je izboljšati prehranske in gibalne navade prebivalcev od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti.

Program sofinancira:

V okviru izvajanja svoje vizije na Inštitutu za nutricionistiko tudi aktivno osveščamo prebivalstvo za izboljševati prehranskih navad in nasploh krepitev zdravega življenjskega sloga. V okviru tega smo že leta 2012 vzpostavili poseben portal za prebivalce, poimenovan »Zdrava prehrana«. V letu 2016 smo ob podpori Ministrstva za zdravje projekt nadgradili, in vzpostavili Nacionalni portal o hrani in prehrani – www.prehrana.si. Program je bil leta 2019 in 2022 podaljšan, pri izvajanju sodeluje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Izvajalca programa:

• Inštitut za nutricionistiko (vodja: doc. dr. Anita Kušar)
• Nacionalni inštitut za javno zdravje

Financiranje:

• Ministrstvo za zdravje RS (MZ)

Trajanje:

• 2017-2019; 2019-2022; 2022-2025

Povezava:

• www.prehrana.si

Opis programa:

Da bi povečevali obveščenost in znanje prebivalcev o koristih zdrave prehrane je bil v Sloveniji vzpostavljen Nacionalni portal o hrani in prehrani: www.prehrana.si. Pri različnih objavah s področja prehrane je na spletu izjemno veliko nasprotujočih si informacij, ki med prebivalci povzročajo precejšnjo zmedo. Pogosto so v ozadju tudi finančni interesi ponudnikov različnih živilskih izdelkov. Na nacionalnem portalu o hrani in prehrani zato ni omogočeno oglaševanje ali kakršnokoli drugačno komercialno obveščanje. Naš namen je prebivalcem ponuditi verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane v različnih življenjskih obdobjih. Portal združuje vsebine, ki jih pripravljajo strokovnjaki z različnih strokovnih institucij in  strokovnih področij, povzema pa tudi vsebine z drugih verodostojnih virov. Poleg prehranskih priporočil so pojasnjeni različni miti s področja prehrane, redno pa dopolnjujemo tudi zbirko najpomembnejših informacij o hranilni sestavi različnih živil in njihovih sestavinah. Objavljamo tudi aktualne novice in dogodke s področja prehrane. Da bi zagotovili boljšo razumljivost in lažjo uporabo s strani prebivalcev, so ključni prispevki podprti z izpostavljenimi najpomembnejšimi informacijami in grafičnimi prikazi.

Sodelovanje z drugimi inštitucijami:

Pri izvajanju programa sodelujemo z drugimi inštitucijami in zunanjimi strokovnjaki, tako v Sloveniji kot tujimi. Sodelujemo tudi z European Food Information Council (EUFIC - www.eufic.org), neprofitno organizacijo, ki komunicira znanstveno dokazane informacije o prehrani in zdravju, kakovosti ter varnosti hrane.

Program sofinancira:

Proizvodnja živil je polna izzivov in številni proizvajalci vlagajo zelo veliko truda v inovativen razvoj novih živil, ki imajo bodisi boljšo prehransko sestavo, vsebujejo manj aditivov, podpirajo zdravje, ali pa druge lastnosti, ki prispevajo k prijaznosti potrošnikom ali okolju, vendar pa verodostojne informacije o takšnih proizvodih pogosto težko pridejo do potrošnika. Tudi domači proizvajalci na tržišče lansirajo vrsto novih inovativnih živil, tudi takšnih z zelo izboljšano prehransko sestavo, ki pa v hudi mednarodni konkurenci pogosto težko preživijo. Domači proizvajalci pogosto nimajo dovoljšnih oglaševalskih sredstev, da bi takšna inovativna živila in njihove prednosti uspešno predstavili potrošnikom, da bi prodaja omogočila rentabilno proizvodnjo takšnih živil.

Da bi spodbujali inovativnost pri razvoju živil med domačimi proizvajalci in na ta način potrošnikom zagotovili pestrejši izbor kakovostnih živil, smo na Inštitutu za nutricionistiko v letu 2014 začeli z izborom najbolj inovativnih živil. Konec vsakega leta objavimo razpis za najbolj inovativna živila, pobude za izbor pa lahko podajo tako potrošniki kot tudi sami proizvajalci živil. Rezultate izbora predstavimo v začetku leta. Inštitut bo pri izboru upošteva najrazličnejše vidike inovativnosti, predvsem posebnosti v sestavi z namenom doseganja ugodne prehranske sestave. Proizvajalcem izbranih živil omogočimo brezplačno komunikacijo prejetega priznanja v javnosti, tako na označbah kot predstavitvah živil, brez kakršnih koli stroškov.

Naziv programa: CLAS:

• Composition and Labelling Information System

Upravljalec:

• Inštitut za nutricionistiko, Ljubljana, Slovenija

Vključenost v programe in projekte:

• P3-0395: Prehrana in javno zdravje
• L3-8213: Prehrana otrok in odraslih kot zaščitni dejavnik ali dejavnik zdravstvenih tveganj
• L4-7552: Optimizacija predelave ječmena in ajde za trajnostno pridobivanje živil z visoko uporabno vrednostjo.
• L3-7538: Trans maščobe v živilih in njihov populacijski vnos - implikacije za javno zdravje
• L4-7520: Uporabna vrednost genskih virov navadnega fižola za trajnostno izboljšanje pridelkov in zdravo hrano
• V3-1501: Simboli na živilih kot orodje potrošnikom za lajšanje izbire zdravju koristnih živil
• V3-1637: Varna uporaba industrijske konoplje v živilih oziroma prehranskih dopolnilih
• V7-1107: Prehranske in zdravstvene trditve na živilih

Opis projekta:

Za potrebe delovanja državnega raziskovalnega programa "Prehrana in javno zdravje" je Inštitut za nutricionistiko leta 2015 začel vzpostavljati program CLAS (Composition and Labelling information System), v okviru katerega se zbirajo podatki o razpoložljivih predpakiranih živilih na tržišču v Sloveniji. Gre za nadgradnjo leta 2011 začetega projekta zbiranja informacij o označevanju živil, ki je bil podprt s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) [V7-1107: Prehranske in zdravstvene trditve na živilih; 1.10.2011―30.9.2013]. Omenjeni projekt je zajemal zbiranje podatkov o hranilni vrednosti živil in uporabi prehranskih in zdravstvenih trditev ter simbolov. Na ta način je so bili v različnih trgovinah zbrani podatki o razpoložljivosti živil na tržišču leta 2011, ki so bili uporabljeni za več raziskav (npr. Pravst et al. 2015, Korošec et al. 2014).

Ob izvajanju nove raziskave o razpoložljivosti predpakiranih živil v Sloveniji (popis za leto 2015) je Inštitut za nutricionistiko začel tudi z nadgradnjo programske opreme. Vzpostavljena je bila podatkovna baza in aplikacija CLAS - Composition and Labelling Information System, ki omogoča zbiranje fotografij označb živil, njihovo vrednotenje z uporabo OCR tehnologije in obdelavo podatkov o sestavi in označevanju živil. Po testnem obdobju uporabe je novo programsko orodje prišlo v redno uporabo leta 2016, in bilo uporabljeno tudi za popis živil v letu 2017. V okviru CLAS se zbirajo sledeči podatki o prepakiranih živilih:

• fotografije označbe živila
• podatki o hranilni vrednosti živila
• podatki o sestavinah, vključno s podatki o uporabi aditivov, vitaminov in mineralov
• podatki o prisotnih alergenih
• podatki o prehranskih in zdravstvenih trditvah ter simbolih na označbi živila

Izbor publikacij, ki so nastale na osnovi zbiranja podatkov o sestavi žil

• PRAVST, Igor, HRIBAR, Maša, ŽMITEK, Katja, BLAŽICA, Bojan, KOROUŠIĆ-SELJAK, Barbara, KUŠAR, Anita. Branded foods databases as a tool to support nutrition research and monitoring of the food supply : insights from the Slovenian composition and labeling information system. Frontiers in nutrition. 2022, vol. 8, art. 798576, 16 str., ilustr. ISSN 2296-861X. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fnut.2021.798576/full, DOI: 10.3389/fnut.2021.798576.
• KRUŠIČ, Sanja, HRIBAR, Maša, HAFNER, Edvina, ŽMITEK, Katja, PRAVST, Igor. Use of branded food composition databases for the exploitation of food fortification practices : a case study on vitamin D in the Slovenian food supply. Frontiers in nutrition. 4 Jan. 2022, vol. 8, article 775163, str. 1-12. ISSN 2296-861X. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fnut.2021.775163/full, DOI: 10.3389/fnut.2021.775163.
• HAFNER, Edvina, LAVRIŠA, Živa, HRIBAR, Maša, KRUŠIČ, Sanja, KUŠAR, Anita, ŽMITEK, Katja, SKRT, Mihaela, POKLAR ULRIH, Nataša, PRAVST, Igor. Verifying the use of food labelling data for compiling branded food databases : a case study of sugars in beverages. Frontiers in nutrition. 3 Feb. 2022, vol. 9, article 794468, str. 1-10. ISSN 2296-861X. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fnut.2022.794468/full, DOI: 10.3389/fnut.2022.794468
• BLAZNIK, Urška, KRUŠIČ, Sanja, HRIBAR, Maša, KUŠAR, Anita, ŽMITEK, Katja, PRAVST, Igor. Use of food additive titanium dioxide (E171) before the introduction of regulatory restrictions due to concern for genotoxicity. Foods. Aug. 2021, vol. 10, iss. 8, str. 1-10, ilustr. ISSN 2304-8158. https://www.mdpi.com/2304-8158/10/8/1910, DOI: 10.3390/foods10081910.
• HAFNER, Edvina, PRAVST, Igor. The sharp rise in the use of low- and no-calorie sweeteners in non-alcoholic beverages in Slovenia : an update based on 2020 data. Frontiers in nutrition. 19 Nov. 2021, vol. 8, str. 1-9. ISSN 2296-861X. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fnut.2021.778178/full, DOI: 10.3389/fnut.2021.778178.
• MIKLAVEC, Krista, HRIBAR, Maša, KUŠAR, Anita, PRAVST, Igor. Heart images on food labels : a health claim or not?. Foods. Feb. 2021, vol. 10, iss. 3, str. 643-1-643-16, ilustr. ISSN 2304-8158. https://www.mdpi.com/2304-8158/10/3/643, 
• LAVRIŠA, Živa, HRIBAR, Maša, KUŠAR, Anita, ŽMITEK, Katja, PRAVST, Igor. Nutritional composition of gluten-free labelled foods in the Slovenian food supply. V: PRAVST, Igor (ur.), et al. Food and public health : food supply, marketing and consumers. Basel: MDPI, 2020. Vol. 17, iss. 21, str. 1-13. International journal of environmental research and public health, vol. 17. ISSN 1660-4601. https://www.mdpi.com/1660-4601/17/21/8239, 
• HAFNER, Edvina, HRIBAR, Maša, HRISTOV, Hristo, KUŠAR, Anita, ŽMITEK, Katja, ROE, Mark, PRAVST, Igor. Trends in the use of low and no-calorie sweeteners in non-alcoholic beverages in Slovenia. Foods. Feb. 2021, vol. 10, iss. 2, str. 387-1-387-12, ilustr. ISSN 2304-8158. https://www.mdpi.com/2304-8158/10/2/387, 
• LAVRIŠA, Živa, HRISTOV, Hristo, KELLY, Bridget, PRAVST, Igor. Regulating children's exposure to food marketing on television : are the restrictions during children's programmes enough?. Appetite. 2020, vol. 154, 8 str., ilustr. ISSN 0195-6663. 
• DUNFORD, Elizabeth K., NI MHURCHU, Cliona, HUANG, Liping, VANDEVIJVERE, Stefanie, SWINBURN, Boyd, PRAVST, Igor, TOLENTINO-MAYO, Lizbeth, REYES, Marcela, L'ABBE, Mary, NEAL, Bruce C., KUŠAR, Anita (sodelavec pri raziskavi), ŽMITEK, Katja (sodelavec pri raziskavi), HRIBAR, Maša (sodelavec pri raziskavi), LAVRIŠA, Živa (sodelavec pri raziskavi), PIVK KUPIROVIČ, Urška (sodelavec pri raziskavi), et al. A comparison of the healthiness of packaged foods and beverages from 12 countries using the Health Star Rating nutrient profiling system, 2013-2018. Obesity reviews. 2019, vol. 20, iss. s2, str. 107-115, ilustr. ISSN 1467-7881. https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/obr.12879, 
• ZUPANIČ, Nina, HRIBAR, Maša, FIDLER MIS, Nataša, PRAVST, Igor. Free sugar content in pre-packaged products : does voluntary product reformulation work in practice?. Nutrients. 25 Oct. 2019, vol. 11, iss. 11, str. 1-14, ilustr. ISSN 2072-6643. https://www.mdpi.com/2072-6643/11/11/2577, 
• HODGKINS, Charo E., EGAN, Bernadette M., PEACOCK, Matthew, KLEPACZ, Naomi, MIKLAVEC, Krista, PRAVST, Igor, POHAR, Jurij, GRACIA, Azucena, GROEPPEL-KLEIN, Andrea, RAYNER, Mike, RAATS, Monique. Understanding how consumers categorise health related claims on foods : a consumer-derived typology of health-related claims. Nutrients. 2 Mar. 2019, vol. 11, iss. 3, str.1-31, ilustr. ISSN 2072-6643. https://www.mdpi.com/2072-6643/11/3/539, 
• LAVRIŠA, Živa, PRAVST, Igor. Marketing of foods to children through food packaging is almost exclusively linked to unhealthy foods. Nutrients. 21 May 2019, vol. 11, iss. 5, str. 1-11, ilustr. ISSN 2072-6643. https://www.mdpi.com/2072-6643/11/5/1128, 
• ABRAMOVIČ, Helena, VIDRIH, Rajko, ZLATIĆ, Emil, KOKALJ, Doris, SCHREINER, Matthias, ŽMITEK, Katja, KUŠAR, Anita, PRAVST, Igor. Trans fatty acids in margarines and shortenings in the food supply in Slovenia. Journal of food composition and analysis. Dec. 2018, vol. 74, str. 53-61. ISSN 0889-1575. 
• ZUPANIČ, Nina, MIKLAVEC, Krista, KUŠAR, Anita, ŽMITEK, Katja, FIDLER MIS, Nataša, PRAVST, Igor, PIVK KUPIROVIČ, Urška (sodelavec pri raziskavi), LAVRIŠA, Živa (sodelavec pri raziskavi). Total and free sugar content of pre-packaged foods and non-alcoholic beverages in Slovenia. Nutrients. 30 Jan. 2018, vol. 10, iss. 2, str. 1-16, ilustr. ISSN 2072-6643. http://www.mdpi.com/2072-6643/10/2/151, 
• ZUPANIČ, Nina, HRIBAR, Maša, PIVK KUPIROVIČ, Urška, KUŠAR, Anita, ŽMITEK, Katja, PRAVST, Igor. Limiting trans fats in foods : use of partially hydrogenated vegetable oils in prepacked foods in Slovenia. Nutrients. 15 Mar. 2018, vol. 10, iss. 3, str. 1-9, ilustr. ISSN 2072-6643. http://www.mdpi.com/2072-6643/10/3/355
• PRAVST, Igor, LAVRIŠA, Živa, KUŠAR, Anita, MIKLAVEC, Krista, ŽMITEK, Katja. Changes in average sodium content of prepacked foods in Slovenia during 2011-2015. Nutrients. 29 Aug. 2017, vol. 9, iss. 9, str. 1-11, ilustr. ISSN 2072-6643. http://www.mdpi.com/2072-6643/9/9/952
• HIEKE, Sophie, CASCANETTE, Tamara, PRAVST, Igor, KAUR, Asha, TRIJP, Johannes Cornelia Maria van, VERBEKE, Wim, GRUNERT, Klaus G. The role of health-related claims and symbols in consumer behaviour : the CLYMBOL project. Agro food industry hi-tech. 2016, vol. 27, no. 3, str. 26-29. ISSN 1722-6996
• KAUR, Asha, SCARBOROUGH, P., HIEKE, Sophie, KUŠAR, Anita, PRAVST, Igor, RAATS, Monique, RAYNER, Mike. The nutritional quality of foods carrying health-related claims in Germany, the Netherlands, Spain, Slovenia and the United Kingdom. European journal of clinical nutrition, 2016. URL: http://www.nature.com/ejcn/journal/vaop/ncurrent/full/ejcn2016196a.html
• MIKLAVEC, Krista, PRAVST, Igor, RAATS, Monique, POHAR, Jurij. Front of package symbols as a tool to promote healthier food choices in Slovenia : accompanying explanatory claim can considerably influence the consumer's preferences. Food research international, 2016, 90: 235-243, URL: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0963996916305245
• KOROŠEC, Živa, PRAVST, Igor. Television food advertising to children in Slovenia : analyses using a large 12-month advertising dataset. International Journal of Public Health, 2016, URL: http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00038-016-0896-7
• KAUR, Asha, SCARBOROUGH, P., HIEKE, Sophie, KUŠAR, Anita, PRAVST, Igor, RAATS, Monique, RAYNER, Mike. The nutritional quality of foods carrying health-related claims in Germany, the Netherlands, Spain, Slovenia and the United Kingdom. European journal of clinical nutrition. 2016, vol. 70, iss. 1462, str. 1388-1395, preglednice. ISSN 0954-3007. https://www.nature.com/articles/ejcn2016114, 
• ŽMITEK, Katja, PRAVST, Igor. Iodisation of salt in Slovenia : increased availability of non-iodised salt in the food supply. Nutrients, 2016, 7(8). URL: http://www.mdpi.com/2072-6643/8/7/434/htm
• DEBELJAK, Katarina, PRAVST, Igor, KOŠMELJ, Katarina, KAČ, Milica. ˝Healthier˝ and ˝less heathy˝ classifications according to three nutrient profiling systems relative to nutrition and health claims on food labels. Acta alimentaria : an International Journal of Food Science, 2015, 44 (4), 561-569, URL: http://akademiai.com/doi/abs/10.1556/066.2015.44.0028
• ERŽEN, Naja, RAYNER, Mike, PRAVST, Igor. A comparative evaluation of the use of a food composition database and nutrition declarations for nutrient profiling. Journal of food and nutrition research, 2015, 54 (2) 93-100. URL: http://www.vup.sk/download.php?bulID=1649
• PRAVST, Igor, KUŠAR, Anita. Consumers' exposure to nutrition and health claims on pre-packed foods : use of sales weighting for assessing the food supply in Slovenia. Nutrients, 2015, 7(11). URL: http://www.mdpi.com/2072-6643/7/11/5474
• KOROŠEC, Živa, PRAVST, Igor. Assessing the average sodium content of prepacked foods with nutrition declarations : the importance of sales data. Nutrients, 2014, 9(6), 3501-3515. URL: http://www.mdpi.com/2072-6643/6/9/3501

Program sofinancira:

Program naslavlja zagotavljanje zdrave in uravnotežene prehrane za zdravje prebivalcev Slovenije. Inštitut za nutricionistiko pri izvajanju programa sodeluje kot partnerska organizacija skupaj z Nacionalnim Inštitutom za javno zdravje (NIJZ) in Institutom »Jožef Stefan« (IJS), nosilec programa pa je Trgovinska zbornica Slovenije. 

Izvajalci programa:

• Trgovinska zbornica Slovenije
• Inštitut za nutricionistiko
• Nacionalni inštitut za javno zdravje
• Institut "Jožef Stefan"

Financiranje:

• Ministrstvo za zdravje RS (MZ)

Trajanje:

• 2022-2025

Povezava:

• www.tzslo.si/sl/projekti/projekti-v-teku/ZaUpam

Opis programa:

V programu bomo preko aktivnosti prebivalcem ponudili več zdravih živil in spodbujali zdravo prehranjevanje ter jih aktivno spodbujali, da bodo po takšnih živilih tudi posegali. Cilj programa je podpirati trgovske družbe pri izboljševanju sestave živil in spodbujanju zdravih izbir pri potrošnikih, kar bomo skupaj s partnerji dosegli s sledečimi ključnimi aktivnostmi:

• razvili bomo odprto digitalno orodje NutriForm za spodbujanje izboljševanja sestave živil;
• organizirali tematske spletne delavnice o dodatnem izboljševanju sestave živil – izobraževanja o sestavi živil, s posebnim poudarkom na zmanjševanju vsebnosti sladkorja, soli in (nasičenih) maščob ter povečevanju vsebnosti prehranskih vlaknin;
• organizirali delavnico »Uporaba sodobnih orodij za podporo dodatnemu izboljševanju sestave živil« - praktično usposabljanje za uporabo digitalnega orodja NutriForm. Zainteresiranim podjetjem pa bodo na voljo tudi individualna usposabljanja;
• pripravili smernice za trgovske družbe;
• trgovskim podjetjem omogočili, da bodo lahko podatke o živilih trgovskih blagovnih znamk prostovoljno delili s potrošniki – javna objava v brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš, ki jo ponujajo NUTRIS, ZPS in IJS, v orodju OPKP, ki se v Sloveniji uporablja za prehransko obravnavo bolnikov ter v digitalnem seznamu Varovalnih živil pri Društvu za varovanje srca in ožilja.

Z izvedenimi aktivnostmi bomo trgovske družbe aktivno spodbujali k dodatnemu izboljševanju sestave živil, predvsem pri trgovskih blagovnih znamkah, ter k deljenju podatkov o sestavi živil v javne podatkovne baze. Ob tem pa bomo s pomočjo trgovskih družb potrošnike ozaveščali o nacionalni shemi za označevanje zdravju koristnih živil in podpirali promocijo živil z ugodnejšo hranilno sestavo.

Pri našem programu sta nas podprla tudi Zveza potrošnikov Slovenije ter Društvo za varovanje srca in ožilja.

Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije in Institutom "Jožef Stefan" izvaja raziskovalni program "Inovativne rešitve za informirane odločitve: zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije VešKajJeš in nadgradnja". Informacije na označbah živilih lahko podpirajo potrošnike pri izboru živil z zdravju koristno sestavo, če jih potrošnik bere, razume in uporablja pri izboru živil. To je še posebej aktualno po uveljavitvi zakonodaje, ki je predpisala obvezno označevanje hranilne vrednosti na predpakiranih živilih. Pomembnost tovrstnih informacije je izpostavljena tudi v Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. V praksi gre za nadaljevanje programa, ki se je pričel izvajati leta 2016. Po eni strani prebivalce osveščamo glede branja in uporabe informacij na živilih, po drugi strani pa tudi spodbujamo nosilce živlske dejavnosti k reformulaciji živil in posledično vplivamo na izboljševanje ponudbe zdravju koristih izbir. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Program sofinancira:

Inovativne rešitve za informirane odločitve: nadgradnja mobilne aplikacije VešKajJeš in zagotavljanje delovanja 

Sodelujoče organizacije:

• Inštitut za nutricionistiko (vodenje programa)
• Inštitut "Jožef Stefan"
• Zveza potrošnikov Slovenija

Financiranje:

• Ministrstvo za zdravje RS
  (Sofinanciranje programov na področju prehrane in telesne dejavnosti)

Trajanje programa:

• 2017-2019; 2019-2022; 2022-2025

Opis projketa:

Spodbujanje potrošnikov, da pri izboru živil upoštevajo prehransko sestavo živil, predstavlja velik potencial za varovanje javnega zdravja. Po eni strani potrošniki z izborom zdravju koristnejših izbir podpirajo zdravje njih samih in članov njihovega gospodinjstva, po drugi strani pa večja potrošnja zdravju koristnejših izbir vpliva na razpoložljivost in cenovno dostopnost tovrstnih živil za druge prebivalce. Povečano povpraševanje namreč povzroči večjo zanimivost proizvodnje tovrstnih živil za proizvajalce, večja prodaja lahko zniža stroške proizvodnje (proizvodnja večjih serij), hkrati pa so tudi trgovska podjetja pripravljena bolje prodajanim živilom ponuditi večje površine svojih polic. Vse skupaj predstavlja krog, ki ga nadzira prav potrošnik s svojimi izbirami. Bolj ko bodo potrošniki posegali po bolj zdravih živilih, večja bo njihova razpoložljivost in bolj konkurenčni bodo morali biti tovrstni izdelki.

Bistvena sprememba za potrošnike v zadnjih letih je, da je od decembra 2016 na veliki večini predpakiranih živil postalo obvezno označevanje hranilne vrednosti živil. To pomeni, da imajo potrošniki na označbah živil enostaven dostop do podatkov, na osnovi katerih lahko presodijo primernost prehranske sestave živila. Kljub temu pa za prebivalce zdrave izbire še vedno predstavljajo velik izziv, k čemur prispevajo različni vzroki. Ključen problem pri tem predstavlja predvsem neosveščenost potrošnikov, ki označb živil pogosto ne berejo, ali pa na označbah predstavljenih informacij niso sposobni kritično ovrednotiti. Upoštevajoč Uredbo (ES) št. 1169/2011 morajo proizvajalci na predpakiranih živilih zagotoviti informacije o količini vsebovane energije in posameznih hranil (snovi), vendar je relativno zahtevna naloga za potrošnika, da samostojno interpretira ali je navedena količina vsebovanih hranil visoka/nizka/ustrezna glede na njegove potrebe. Rezultati raziskav so pokazali, da označevanje hranilne vrednosti na označbah živil sicer predstavlja potencial za izboljševaje prehranskih navad, bistveno večji potencial pa predstavljajo interpretacije hranilne vrednosti z različnimi orodji, med katerimi izstopa predvsem t.i. prehranski semafor (ang. Food Traffic Light Labeling System). Pri zagotavljanju ustreznega razumevanja označb živil s strani potrošnikov je sicer tudi več drugih izzivov, od uporabe prostovoljnih elementov na označbah, ki so lahko napačno interpretirani, pa do težav s čitljivostjo (npr. ob slabovidnosti), saj je velikost pisave na označbah živil relativno majhna. Upoštevajoč razvoj na področju sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, so za naslavljanje opisanih težav najrazvitejše države za pomoč potrošnikom že vzpostavile mobilne aplikacije, ki se izjemno hitro razvijajo.

Celokupni cilj programa "Inovativne rešitve za informirane odločitve" je spodbujanje prebivalcev Slovenije, da spremljajo podatke o sestavi živil in jim olajšati interpretacijo teh informacij, ter na ta način spodbujati zdrave izbire in posledično tudi spodbujati reformulacijo živil. Navedeno bomo dosegli tako, da bomo prebivalcem z uporabo sodobnih tehnologij (mobilna aplikacija) omogočili enostaven in hiter dostop do podatkov o sestavi živila, hkrati pa jim bomo tudi olajšali interpretacijo podatkov in na ta način spodbujali zdrave izbire. V praksi bo to pomeni, da potrošnik s pomočjo pametnega telefona in v ta namen razvite mobilne aplikacije poskenira črtno kodo živila in prejme povratne informacije o sestavi živila, vključno z interpretacijo podatkov o hranilni vrednosti na osnovi profiliranja s t.i. prehranskim semaforjem. V ta namen je že vzpostavljena podatkovna baza o sestavi živil, ki se redno ažurira.

Ključne aktivnosti predlaganega programa so:

• (1) Ponudba predpakiranih živil se ves čas spreminja (prihajajo nova živila, proizvajalci pa prilagajajo tudi sestavo že obstoječih izdelkov), zato je potrebno podatkovno bazo neprestano posodabljati.
• (2) Hkrati hitro napreduje tudi informacijska tehnologija, z njo pa na naše telefone vse pogosteje prihajajo prenovljeni operacijski sistemi. Redne avtomatske posodobitve telefonov prinašajo tudi spremembe za že naložene mobilne aplikacije, ki jih je potrebno prilagajati novim zahtevam. Zastarele aplikacije postanejo nefunkcionalne, ali celo prenehajo delovati. Zato je potrebno zagotoviti redno posodabljanje mobilne aplikacije. 
• (3) Pomemben izziv je tudi dodatno razširjanje aplikacije med uporabnike. Da bomo pri tem uspešni ne bo dovolj, če ponudimo le delovanje obstoječe aplikacije. Nujno je aktivno vključevanje uporabnikov in identifikacija njihovih potreb, čemur mora slediti nadgradnja aplikacije, ki bo ponujala dodatne koristne rešitve za prebivalce. Naš cilj je prebivalce spodbujati, da bi pri izboru živil upoštevali njihovo prehransko sestavo, ter jim pomagati, da bi podatke iz označb živil znali ustrezno interpretirati. 
• (4) Ob tem je potrebno primerno vključevati tudi nosilce živilske dejavnosti in jih spodbujati k povečanju ponudbe prehransko ustreznejših živil, saj bomo na ta način dosegli ne le uporabnike aplikacije, temveč vse prebivalce. Nosilcem živilske dejavnosti je potrebno omogočiti, da lahko hitro in ažurno prispevajo podatke o sestavi živil.

Mobilno aplikacijo so razvili in za njeno vzdrževanje skrbijo na Institutu »Jožef Stefan«, izjemno velik izziv pa predstavlja tudi vzdrževanje podatkovne baza s podatki o sestavi živil, ki je osnova za delovanje mobilne aplikacije. Na tržišču je namreč dostopnih več deset tisoč živil, neposredna uporaba tujih podatkovnih baz pa ni mogoča, saj je na našem tržišču veliko lokalno proizvedenih živil, pa tudi živila mednarodnih proizvajalcev se med državami lahko precej razlikujejo. Podatkovna baza združuje obstoječe domače podatkovne baze, vključno z bazo Odprte platforme za klinično prehrano (OPKP), s čemer bodo tudi v bodoče pokrita vsa najbolj pogosto kupljena živila. Dodatno so k posredovanju podatkov povabljeni tudi proizvajalci živil in trgovci, ki na ta način zagotavljajo ažurnost svojih živil. Pri projektu dodatno sodelujemo tudi z GS1 Slovenija, neodvisno in nepridobitno organizacijo na področju globalnih standardov, v okviru katere se sinhronizira globalni e-katalog GDSN, ki je tudi osnova, da je posameznemu živilu dodeljena črtna koda. Podatkovni model baze je skladen z globalnimi standardi GS1, kar olajša vnos in izmenjavo podatkov. Vsi proizvajalci, ki podatke o hranilnih vrednosti živil posredujejo v globalni e-katalog GS1 GDSN, lahko te podatke deliljo avtomatizirano, brez dodatnega dela. Za ažurnost podatkovne baze lahko skrbijo tudi uporabniki mobilne aplikacije. Živila ki jih v bazi ni, jih za vpis lahko  predlagajo tudi potrošniki. 

Več informacij:

• Inštitut za nutricionistiko, Tržaška cesta 40, 1000 Ljubljana - e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. 

EU Horizon projekt

Trajanje: 1.1.2025 - 31.12.2027

Koordinator: European Food Information Council (EUFIC)

https://www.infoodmation.eu/ 

Tradicionalni mediji (TV, radio, časopisi itd.), skupaj s socialnimi mediji in različnimi oblikami trženja (tako neposrednega kot posrednega), močno vplivajo na prehranske izbire potrošnikov.

V današnjem močno povezanem svetu so ljudje vseh starosti, vključno z otroki, vsakodnevno izpostavljeni uram oglaševanja hrane in pijač ter medijskih vsebin. Te vsebine pogosto ustvarjajo podjetja za komercialne namene ali vlade in civilne organizacije z različnimi cilji. Posledično močno oblikujejo prehranske izbire potrošnikov, pripravo obrokov, prehranske navade in življenjski slog. Poleg tega številne informacije nimajo trdne dejanske podlage, kar vodi v dezinformacije, ki lahko ovirajo razumevanje področja prehrane in vplivajo na prehransko vedenje potrošnikov.

INFOODMATION si prizadeva osvetliti in poglobiti razumevanje vpliva tradicionalnih medijev, družbenih medijev in trženja (neposrednega in posrednega) na prehranske navade potrošnikov s poudarkom na zdravju in trajnosti.

Zakaj je to pomembno?
Z bolj poglobljenim razumevanjem vpliva medijev na prehranske izbire potrošnikov želi INFOODMATION identificirati in spodbujati najboljše prakse, odgovorne poslovne strategije ter oblikovati priporočila za politike. Na dolgi rok bodo ti izsledki podprli razvoj inovativnega modela upravljanja za izboljšanje komuniciranja prehranskih informacij potrošnikom.

Kako bo projekt dosegel svoje cilje?
Projekt bo izveden v treh ključnih korakih, pri čemer bodo deležniki vključeni v vsaki fazi:

Kartiranje: Prvi korak vključuje identifikacijo komunikacijskih strategij, orodij, kanalov in sporočil, ki jih uporabljajo trije ključni akterji INFOODMATION: vlade, zasebni sektor in civilna družba.

Vrednotenje: Drugi korak zajema oceno vpliva teh komunikacij na odnos, znanje in prehranske izbire potrošnikov ter na njihova zaznana pravila, pripravo obrokov, celotno prehrano in življenjski slog.

Prenos v prakso: Ugotovitve bodo prevedene v najboljše prakse, odgovorne poslovne strategije in priporočila za odločevalce. Ključnim akterjem in drugim deležnikom v prehranskem sistemu bo v podporo vzpostavljen INFOODMATION Knowledge Hub (središče znanja) ter povezane aktivnosti za krepitev zmogljivosti.

INFOODMATION bo uporabil model učinkov komunikacije za analizo, kako različni segmenti potrošnikov – vključno s skupinami z nizko stopnjo medijske pismenosti in ozaveščenosti, kot so otroci, mladostniki in posamezniki z nižjim socioekonomskim statusom – razumejo prehranske informacije in dezinformacije ter kako to vpliva na njihovo vedenje, zaznave in stališča. Skozi celoten projekt bodo v procese vključeni vpogledi in strokovno znanje deležnikov, kar bo zagotovilo soustvarjene rezultate z dolgoročnim vplivom in prispevalo k ciljem pobude Food2030.